SAA Počivalšku: Pomagajte AV ustvarjalcem

Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) je na gospodarskega ministra Zdravka Počivalška naslovilo pismo, v katerem ga poziva, da naj Slovenija čim prej implementira lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce z naslova uporabe njihovih del na spletnih platformah oz. ponudnikih videa na zahtevo.

Kot poudarjajo v SAA, je to nujno, saj je kulturno-kreativni sektor zaradi pandemije koronavirusa ena najbolj prizadetih gospodarskih panog na svetu, okrevanje pa bo dolgotrajno in kompleksno. Avdiovizualni ustvarjalci, ki so ustvarjalno srce sektorja, so bili zaradi zdravstvene krize prisiljeni ustaviti delo. Kljub hitrem ukrepanju njihovih kolektivnih organizacij - v obliki hitrejše delitve nadomestil in finančne pomoči - so številni zapadli v socialno in finančno krizo, kar pa ne bi bilo potrebno.

V obdobju, ko ustvarjalci niso mogli delati in so bili filmski studii in kinodvorane zaprte, so različne spletne platforme (ponudniki storitev videa na zahtevo) beležile rekordne rasti naročnikov in prihodkov. Kljub temu pa platforme svojega finančnega uspeha niso želele deliti s tistimi, ki so jim to omogočili - z ustvarjalci. Zato večina evropskih avdiovizualnih ustvarjalcev od rekordne gledanosti njihovih del ni imela nič. Nadomestila so (zakonsko določeno ali prostovoljno) dobili le ustvarjalci v šestih državah v Evropi, in sicer v Belgiji, Franciji, Estoniji, Italiji, Španiji, na Švedskem in v Švici, poudarjajo v združenju SAA, katerega polnopravna članica je tudi AIPA.

Kriza, ki jo je prinesla pandemija covid-19, je jasno pokazala, kar so avdiovizualni ustvarjalci in njihove kolektivne organizacije opozarjale že nekaj časa, in sicer da se obseg uporabe del na spletnih platformah oz. pri ponudnikih videa na zahtevo povečuje, kar pomeni tudi več prihodkov. Ustvarjalci pa od tega nimajo nič, čeprav so njihova dela tista, ki pritegnejo uporabnike. Takšne razmere so posledica zastarele zakonodaje, ki ne sledi tehnološkemu razvoju, in kot taka ne predvideva nadomestil za ustvarjalce na novih medijih, kar spletne platforme s pridom izkoriščajo. Zato zakonodaja nujno potrebuje posodobitve, da bi lahko odgovorila izzivom tehnološke dobe, ustvarjalcem pa prinesla zaslužena nadomestila, poudarjajo v SAA. 

Na ravni EU uzakonjena neodpovedljiva pravica do nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce, ki jo uveljavljajo kolektivne organizacije, je najboljša rešitev, če želimo, da bodo ustvarjalci tudi v resnici dobili nadomestilo, poudarjajo v SAA. Kolektivne organizacije so namreč edine, ki se lahko v imenu ustvarjalcev enakopravno pogajajo z velikimi mednarodnimi igralci, poleg tega pa imajo že uveljavljene sisteme zbiranja in deljenja nadomestil.

V združenju tudi poudarjajo, da z omenjeno rešitvijo tudi ne bi dodatno obremenjevali financiranja produkcije in same produkcije, prav tako pa tudi ne državnih institucij, ki finančno podpirajo produkcijo in distribucijo evropskih del. Stroške nadomestil bi nosile spletne platforme oz. ponudniki videa na zahtevo, in sicer glede na prihodke, ki jih ustvarijo z uporabo del ustvarjalcev. 

V SAA tudi poudarjajo, da je neodpovedljiva pravica do nadomestila tudi popolnoma skladna z 18. členom Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki državam članicam narekuje, da naredijo vse, da bodo avtorji in izvajalci dobili ustrezno in proporcionalno nadomestilo tudi če prenesejo svoje ekskluzivne pravice. 

SAA je zato ministra za gospodarstvo in tehnološki razvoj Počivalška zato pozvala, da v času katastrofalnih vplivov pandemije na kulturno-kreativni sektor pomisli na ustvarjalce in jim pomaga, da iz krize izidejo močnejši. Prej omenjena rešitev bi bila najboljša, kar dokazuje praksa iz držav, kjer imajo pravice avdiovizualnih ustvarjalcev urejene na ta način, so poudarili.

V AIPA podpiramo poziv SAA, saj lahko le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture. To se je zdaj, v času pandemije novega koronavirusa - ko večina ustvarjalcev zaradi različnih omejitev ni mogla delati - dodatno potrdilo. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere. Države članice imajo sicer za implementacijo Direktive čas do junija 2021, vendar tistih proaktivnih prav nič ne ovira, da nalogo opravijo predčasno. V AIPA in v krovnih avdiovizualnih organizacijah menimo, da bi države EU (tudi Slovenija) s tem korakom poslale pozitivno sporočilo celotnemu svetu, ki mu bodo marsikje sledili.

V AIPA želimo ministra Počivalška še enkrat spomniti, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, (več o tem na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja, kot pri izvoznikih. Prav tako pa je velik tudi prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, pa jim mora država v teh kriznih časih pomagati. Sprejem Direktive, skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila, bi bila odlična pomoč in signal države, da ji ni vseeno za avdiovizualni sektor in ustvarjalce.

Ob tem je potrebno vnovič poudariti, da so slovenski avdiovizualni avtorji, kot tudi njihovi kolegi igralci, pri svojih pravicah že desetletja žrtev pravne anomalije. Gre za to, da glede na obstoječo zakonodajo ne morejo priti do svojih nadomestil na način, kot ga poznajo njihovi kolegi glasbeniki ali literati. Avdiovizualni avtorji so po slovenskem zakonu edina skupina avtorjev, za katere se pavšalno predvideva, da so svoje pravice prenesli na pravno osebo, naloga dokazovanja imetništva pravic pa je na njih, in ne na tistih, ki so pravico pridobili. To dejstvo govori o neprimernosti slovenskega sistema, saj vsi vemo, kako široka je danes uporaba avdiovizualnih del, predvsem na spletu, in kako globok je prepad med tistimi, ki z uporabo zaščitenih del služijo, in tistimi, ki ta dela dejansko ustvarjajo.

Upamo, da bodo slovenski odločevalci z ustrezno implementacijo Direktive to enkrat za vselej spremenili!