Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) je v pismu pozvalo evropskega komisarja za notranji trg Thierrya Bretona, da EU čim prej ratificira Pekinško pogodbo o varstvu avdiovizualnih izvedb, ki je stopila v veljavo 28. aprila letos. EU namreč še vedno ni ratificirala omenjene pogodbe, kljub temu, da so jo predstavniki unije podpisali že 19. junija 2013. Z ratifikacijo pogodbe bi avdiovizualnim ustvarjalcem prvič v zgodovini (na svetovni ravni) priznali pravice intelektualne lastnine, vključno s pravičnim nadomestilom, kar predvideva tudi lani sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu EU, poudarjajo v AEPO-ARTIS.
Nobene logične razlage ni, zakaj avdiovizualni izvajalci niso deležni enake pravne zaščite kot drugi izvajalci. Kljub temu zakonodaja EU avdiovizualnim izvajalcem zagotavlja veliko manj pravic. Ratifikacija Pekinške pogodbe in njena implementacija v zakonodaje držav članic EU bi končala tudi diskriminacijo med različnimi kategorijami izvajalcev. Pred več kot šestimi desetletji se je v skladu z Rimsko konvencijo (predhodnico Pekinške pogodbe) namreč v večini držav uredilo le ekonomsko varovanje pravic za izvedbe na fonogramih oz. na zvočnih posnetkih, ne pa tudi na vizualnih posnetkih. Gre za neenakopravno obravnavo, ki je sporna iz različnih pravnih vidikov. EU bi tako z ratifikacijo pogodbe zapolnila tudi vrzeli v svojem pravnem redu, ocenjujejo v AEPO-ARTIS.
AEPO-ARTIS zato predlaga, da EU brez odlašanja ratificira Pekinško pogodbo in uskladi moralne pravice avdio in avdiovizualnega sektorja. EU bi morala po mnenju združenja tudi zavrniti možnost, ki jo predvideva 11(3). člen Pekinške pogodbe za posnete izvedbe, in sicer da avdiovizualni ustvarjalci za oddajanje in sporočanje omenjenih avdiovizualnih posnetkov javnosti ne dobijo niti ekskluzivne pravice niti pravice do nadomestila. Edini kompromis, ki bi bil za avdiovizualne ustvarjalce še sprejemljiv, je da lahko države članice v zakonodajah predvidijo izbiro med ekskluzivno pravico in pravico do nadomestila, poudarjajo v krovni organizaciji evropskih izvajalcev.
Lani sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu predvideva, da morajo avdiovizualni ustvarjalci za uporabo njihovih del dobiti ustrezno in pravično nadomestilo, in sicer za vse vrste uporabe. Zato AEPO-ARTIS članicam EU predlaga, da v zakonodaje implementirajo neodpovedljivo pravico do nadomestila, ki ga plačajo uporabniki njihovih del oz. nosilci licence. Nadomestila bi zbirale in delile kolektivne organizacije, saj bi jih avdiovizualni ustvarjalci le na tak način tudi v resnici dobili.
"Ustrezno in pravično nadomestilo, ki ga uveljavljajo kolektivne organizacije, bi moralo biti uzakonjeno. V nasprotnem primeru ga avdiovizualni ustvarjalci ne bodo dobili," so prepričani v AEPO-ARTIS. Zato Evropski komisiji predlagajo, da ta državam članicam v smernicah za implementacijo Direktive priporoči uzakonitev nadomestila.
Kot je znano, se je 26. junija 2012 v Pekingu končala diplomatska konferenca za sklenitev nove mednarodne pogodbe o varstvu izvajalcev avdiovizualnih del. Takrat so - po več kot 12 letih pogajanj - članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) končno le sprejele pogodbo o varstvu avdiovizualnih del. Pogodba, ki sicer ureja tako izvedbe v klasičnih medijih kot v digitalnem okolju, preprečuje nepooblaščeno uporabo izvedb v avdiovizualnih medijih. Pekinške diplomatske konference se je udeležilo rekordnih 155 držav članic WIPO, EU, šest medvladnih organizacij in 45 nevladnih organizacij. Od tega je takrat 122 držav podpisalo sklepno listino pogodbe, 48 držav pa je podpisalo tudi samo pogodbo. Ta je sicer stopila v veljavo šele 28. aprila letos, in sicer potem, ko jo je konec januarja kot 30. država podpisnica sporazuma ratificirala Indonezija. Po dogovoru iz leta 2012 je pogodba stopila v veljavo tri mesece po tem, ko jo ratificira 30 držav podpisnic pogodbe. Pogodbo je pred več kot osmimi leti podpisala tudi Slovenija, vendar je doslej še ni ratificirala.
V AIPA podpiramo poziv združenja AEPO-ARTIS, katerega člani smo. Pekinška pogodba o varstvu avdiovizualnih izvedb je izjemno pomemben dokument (več o tem na tej povezavi), ki bo močno izboljšal pravice avdiovizualnih ustvarjalcev po svetu in tudi v Sloveniji. Pogodba prvič v zgodovini avdiovizualnim avtorjem na globalni ravni priznava pravice intelektualne lastnine, vključno s pravičnim nadomestilom. Zato je mejnik, s katerim se je uradno končala diskriminacija med različnimi kategorijami izvajalcev.
Zato v AIPA pozivamo tudi slovensko vlado, da Slovenija čim prej ratificira Pekinško pogodbo in implementira Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila. Kulturno-kreativni sektor po svetu (tudi v Evropi in Sloveniji) je zaradi pandemije eden najbolj prizadetih, saj so se snemanja praktično ustavila, koncerti in predstave so odpovedane, kinodvorane zaprte. Velika večina avdiovizualnih ustvarjalcev je t.i. svobodnjakov oz. samozaposlenih, kar pomeni, da v času koronakrize dobivajo le malo oz. nič finančnih nadomestil. To ne ogroža le njihovega ustvarjanja, ampak tudi osnovno socialno varnost in samo preživetja, zato jim morajo države pomagati. Najboljša pomoč bi bila priznanje pravic, ki jih drugi izvajalci že uživajo. Pravica do nadomestila namreč zagotavlja stalen pritok dohodkov za vse avtorje in izvajalce, in sicer za trenutne in tudi bodoče načine uporabe.
Z ratifikacijo Pekinške pogodbe in implementacijo Direktive bi slovenski odločevalci poslali odločen signal, da podpirajo avdiovizualne ustvarjalce in sektor, ki je ena najpomembnejših gospodarskih panog v državi, kar kaže tudi študija državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji. (več o tem na tej povezavi).