Slovenska vlada in njene institucije morajo verjeti v kulturo in ustvarjanje!

V začetku februarja se je v Ljubljani v sklopu delavnice o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu mudila izvršna direktorica mednarodnega Združenja avdiovizualnih avtorjev SAA (Society of Audiovisual Authors) Cecile Despringre. Ob tej priložnosti je v luči izjemno pestrega dogajanja na zakonodajnem področju glede avdiovizualnih vsebin nastal intervju, ki ga je za Slovensko tiskovno agencijo pripravila Maja Čehovin Korsika.

V intervjuju je poudarila, da je treba v predlogih Evropske komisije za posodobitev avtorskega prava absolutno okrepiti pravice avdiovizualnih avtorjev.

Združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) je bilo ustanovljeno leta 2010. Cecile Despringre je za STA pojasnila, da so se v začetku vanj povezale nekatere kolektivne organizacije iz Velike Britanije, Nizozemske, Francije, Švice in Nemčije. V teh državah je veljalo prepričanje, da so številne razprave na temo avtorskih pravic, ki so potekale na evropski ravni, preveč izhajale iz glasbene industrije, želeli pa so si več razprave na temo pravic ustvarjalcev v avdiovizualnem sektorju.

Danes združenje SAA šteje 29 članov iz 22 evropskih držav, tudi iz Slovenije. Prvo izdajo svoje bele knjige o pravicah in nadomestilih avdiovizualnih pa so objavili leta 2011. Po besedah Cecile Despringre so dokument pripravili z namenom informiranja evropskih politikov.

V njem so pojasnili, kaj je avdiovizualno delo oziroma, kaj pravzaprav delajo režiserji in scenaristi, kakšna je njihova vloga v razmerju s producenti in kakšne so njihove pravice. Z dokumentom so želeli podati tudi refleksijo o razmerah na avdiovizualnem področju v Evropi v razmerju z ZDA.

Leta 2011 so prav tako prvič predstavili svojo rešitev, vezano na neodpovedljivo pravico do nadomestila iz naslova distribucije avdiovizualnih del preko svetovnega spleta. V procesu so veliko sodelovali tudi z Evropskim združenjem filmskih režiserjev (FERA) ter Združenjem evropskih scenaristov (FSE), saj so po besedah Cecile Despringre režiserji in scenaristi tisti, ki so v verigi razdeljevanja nadomestil v najslabšem položaju.

Drugo izdajo bele knjige so pripravili leta 2015. Z njo so želeli svojo pobudo predstaviti na novo izvoljenim članom Evropskega parlamenta in Evropske komisije.

Evropska komisija je septembra lani predstavila svoje najnovejše predloge v zvezi s posodobitvijo avtorskega prava, ki vključuje štiri nove direktive. Med njimi sta za področje avdiovizualnih del pomembna predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ter predlog uredbe o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose RTV hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov.

Cecile Despringre poudarja, da je treba v predlaganem zakonodajnem paketu absolutno okrepiti pravice avdiovizualnih avtorjev. EU teži k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga, katerega cilja sta izboljšanje internetne povezljivosti v EU ter posodobitev pravil avtorskega prava pri uporabi umetniških del in medijskih vsebin na spletu. V direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je mogoče prepoznati določene izzive, nujna pa je tudi zato, ker je internet del našega vsakdana.

Po besedah sogovornice imamo trenutno zelo nacionalno usmerjeno avdiovizualno produkcijo, tudi zaradi jezikovnih razlik med državami članicami, po drugi strani pa je prav v vseh državah čutiti močan vpliv ameriške produkcije, ki je še vedno dominantna na TV, v kinih in preko platform, ki nudijo videe na zahtevo.

"Že od nekdaj je prisotna težnja, da bi bila evropska produkcija oziroma produkcija posameznih držav vidnejša. Drugi velik izziv pa je, kako na ravni EU določiti enoten postopek za obveščanje avtorjev o uporabi njihovih del v drugih državah ter določiti obveznosti, ki jih imajo predvajalci do avtorjev, kar je sedaj v nacionalnih domenah. Ta proces harmonizacije na ravni zakonodaje teži k temu, da bodo imeli avtorji več pravic in bodo bolj zaščiteni," je pojasnila.

Trenutno se zakonodaje med državami zelo razlikujejo. Glede zaščite avtorjev in njihovih pravic ter zagotavljanja nadomestil zanje so najbolj disciplinirane Francija, Španija, Italija, Poljska in Belgija. Te države so avtorjem prepoznale pravice, da so iz naslova svojih avtorskih del plačani tudi po tem, ko so svoje ustvarjalno delo zaključili. Podobno kot je to mogoče na področju glasbe ali literature.

Opomnila pa je, da v nekaterih državah avtorji podpišejo pogodbo s producenti in nanje prenesejo svoje pravice in to velikokrat še preden začnejo s samim delom. Med pobudami je tako tudi, da bi avtor, če njegovo delo doživi komercialni uspeh, lahko zahteval dodatno nadomestilo in ne zgolj zneska, predvidenega v pogodbi.

A je direktorica SAA opozorila, da bo to pravico mogoče izterjati zgolj, če bodo za to skrbele kolektivne organizacije. Avtorji na manjših trgih, kot je tudi slovenski, bi bili namreč, če bi se borili posamično, po njenih besedah lahko podvrženi velikim pritiskom. Lahko bi jih tožili ali pa jih denimo določeni producenti ne bi več vabili k sodelovanju. Številni ustvarjalci prav zaradi strahu pred izgubo službe molčijo.

Kaj bi priporočila odločevalcem v Sloveniji? "Temeljna je zaščita zakona. Slovenska vlada in njene institucije morajo verjeti v kulturo in ustvarjanje ter v pomembno vlogo avtorjev in umetnikov za družbo. Če želijo majhne države biti del mednarodne scene, so prav skozi kulturo in umetnost lahko najbolj opažene. Države morajo verjeti v svoje ustvarjalce in jim omogočati razvoj," je poudarila.

Izpostavila je primer Belgije, ki je prav tako manjša država, a izredno veliko vlaga v kulturo. S svojimi filmi Belgijci dosegajo uspehe v tujini, veliko pa vlagajo v zaščito avtorjev in njihovih pravic.

Cecile Despringre je napovedala, da bodo pri implementaciji predlogov iz bele knjige SAA v nove evropske direktive na področju avtorskih pravic v korist avtorjev vztrajali do zadnjega.