110 zvez in združenj iz evropskega kulturno-kreativnega sektorja je v odprtem pismu pozvalo Evropsko komisijo, da spodbudi države članice k naložbam v kulturo (preberite več na tej povezavi). Pandemija covid-19 je evropski kulturno-kreativni sektor močno prizadela, saj se je zaradi različnih omejitev panoga zaustavila, zato je izpuhtelo na milijone delovnih mest, na tisoče malih in srednjih podjetij je na robu stečaja, številni talenti pa so prenehali ustvarjati. Zdaj smo na pragu drugega vala, ki prinaša še večjo negotovost. Zato je zelo pomembno, da države članice kulturo in kreativnost vključijo v svoje načrte za okrevanje in za ustvarjalni del evropske industrije namenijo vsaj dva odstotka sredstev iz teh skladov, so prepričani podpisniki.
Negotovost, ki jo prinaša drugi val epidemije, je največja ovira, da evropski kulturno-kreativni sektor ne okreva hitreje. Zato obstaja tveganje, da Evropejci po koncu epidemije ne bodo našli kulturnega življenja, kot so ga poznali prej. To pa pomeni veliko izgubo na področju socialne kohezije, krepitve vloge skupnosti, dobrega počutja posameznika in gospodarske oživitve EU.
Evropska komisija je maja storila nekaj korakov, ki bodo odgovorili na omenjena vprašanja, tudi z vključitvijo kulture in kreativnosti med 14 prednostnih projektov EU. Žal pa komisija kulture ni uvrstila med priporočila državam članicam za prednostno uporabo sredstev iz sklada za okrevanje. Zato je pomembno, da to stori zdaj, ko so številne države članice začele s postopki za črpanje sredstev, ocenjujejo predstavniki evropske kulture in kreativnosti, med katerimi so tudi SAA, FERA, GESAC in AEPO-ARTIS. Gre za krovne organizacije, katerih polnopravna članica je tudi AIPA.
Kultura je bila v Evropi vedno živahen družbeni vir, ki lahko v času krize zaceli rane. Poleg tega kultura predstavlja izjemno dodano vrednost, saj je ključen del evropskih povezav in solidarnosti. Nenazadnje pa je kulturno-kreativni sektor tudi eden pomembnejših delov evropskega gospodarstva, saj ustvari 4,2 odstotka evropskega bruto domačega proizvoda in zagotavlja 7,4 milijona delovnih mest, piše v odprtem pismu.
V AIPA podpiramo napore vseh organizacij, ki želijo pomagati ustvarjalcem v težkih časih. Kot vemo, je kulturno-kreativni sektor zaradi pandemije koronavirusa ena najbolj prizadetih gospodarskih panog na svetu, pri čemer je avdiovizualna industrija, kot sestavni del kulturno-kreativnega sektorja, utrpela nadpovprečno visoke izgube. Snemanja so se v času različnih oblik omejitev povsem ustavila, kinodvorane so bile zaprte, zato ustvarjalci niso mogli delati. Evropske avdiovizualne kolektivne organizacije so zato v tem času naredile vse, da bi pomagale avdiovizualnim ustvarjalcem, predvsem tistim, ki niso dobili nujno potrebne pomoči od države. In teh je bilo veliko. Zdaj je čas, da svojo vlogo odigrajo tudi države članice EU in pomagajo evropskim kreativcem.
Investicija v kulturo in kreativnost ni le investicija v prihodnje generacije, ampak je tudi investicija v pomemben del gospodarstva.
To velja tudi za Slovenijo. Kot smo v AIPA že večkrat poudarili, je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja, kot pri izvoznikih. Prav tako pa je velik tudi prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, pa jim mora država v teh kriznih časih pomagati. Država bi lahko veliko naredila tudi s tem, da bi v zakonodajo čim prej implementirala lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z določbami, ki omogočajo pravično nadomestilo. Državo to ne bi stalo nič, ustvarjalci pa bi lahko lažje ustvarjali in živeli. Več o tem na tej povezavi).