V sredo, 17. maja, ob 11. uri bo v prostorih Ministrstva za kulturo RS potekala konferenca, na kateri bo beseda tekla o perečih težavah in rešitvah glede nelegalne uporabe avtorskih vsebin.
Uporaba legalno pridobljenih vsebin se v zahodnih državah EU in Severni Ameriki vsako leto povečuje, medtem ko se v Sloveniji dogaja ravno nasprotno, saj se večino varovanih del pridobiva na nelegalen način. Po podatkih mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO smo v Sloveniji lani zabeležili približno 102,4 milijona dostopov do nelegalnih glasbenih, filmskih in TV vsebin. To pomeni, da je lani vsak Slovenec 51-krat dostopal do nelegalnih vsebin.
Podobno zaskrbljujoč je nezakonit dostop do del s področja literature in drugih avtorskih del. Zaradi nevzdržnega stanja, ki ustvarjalcem in drugim imetnikom pravic ne priznava ustvarjalnega dela in onemogoča kreativno svobodo, so se imetniki pravic odločili, da ustanovijo Združenje imetnikov pravic Slovenije. Osnovno poslanstvo združenja je spodbujanje zakonite uporabe intelektualne lastnine zlasti avtorskopravno varovanih del.
Ko so ustvarjalcem in imetnikom pravic odvzeti kritični prihodki zaradi kraje, se namreč zmanjšajo pogoji in sredstva za ustvarjanje novih avtorskih izdelkov, pri ustvarjalcih pa se posledično izgublja možnost in volja po novem ustvarjanju, kar prav tako pripelje do zmanjšanja novih avtorskih vsebin. To pa privede tudi do škode za gospodarstvo in celotno družbo, saj kreativne industrije v EU dajejo delo več milijonom ljudi. To pomeni, da imamo vsi koristi od pestre in raznolike izbire avtorskih vsebin, vendar jih bomo zagotovili le s spoštovanjem in podporo avtorskega dela kreativnih ljudi sedanje in prihodnjih generacij.
Da je problem res pereč, je ugotovila tudi Evropska komisija, ki je že pripravila predloge za ureditev pravic imetnikov pravic, ki pa jih bo morala nekoliko dopolniti, če želimo priti do ustrezne zaščite avtorskih pravic. Med drugim gre tu za bolj jasna zaveze pri nadomestilih avtorjem za uporabo njihovih del.
Kljub temu pa je bil proces sprožen, pomen avtorjev za evropsko kulturo pa je prepoznala tudi sama Evropska komisija z njenim predsednikom Jean-Claudom Junckerjem na čelu. Ta je lani ob predstavitvi "avtorskega paketa" v Evropskem parlamentu dejal, da se bo "z boljšim položajem avtorjev, do katerega se je možno dokopati le s pravičnimi nadomestili avtorjem za izrabo njihovih del, okrepila tudi evropska kreativnost, s tem pa tudi celotna panoga. To pomeni več dela za ustvarjalce, višjo gospodarsko rast in večjo kulturno raznolikost v EU. V času, ko svet postaja vse bolj digitalen, nujno potrebno zaščititi avtorska dela evropskih umetnikov in ustvarjalcev. Ustvarjanje ni hobi, ampak profesionalno delo, ki ga je treba zaščititi. Avtorji, novinarji, izdajatelji in drugi kot kronski dragulji evropske kulture pa morajo biti za svoje delo pravično plačani", je poudaril.
V želji, da bi se razmere spremenile tudi v Sloveniji, bo Združenje imetnikov pravic Slovenije v sredo, 17. maja, ob 11. uri v prostorih Ministrstva za kulturo RS pripravilo konferenco, na kateri bodo o perečih težavah in rešitvah glede nelegalne uporabe avtorskih vsebin spregovorili minister za kulturo Anton Peršak, direktor Urada RS za razvoj izobraževanja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Aleš Ojsteršek, vodja Področja za raziskave, poizvedbe in promocijo na Uradu RS za intelektualno lastnino Klemen Grošelj, direktorica hrvaške kolektivne organizacije ZAPRAF Maja Vidmar in generalni sekretar Združenja imetnikov pravic Slovenije Saša Lušić.
AIPA podpira napore novega združenja, saj so - kot rečeno - zaradi nelegalne uporabe del ustvarjalcem odvzeta sredstva, ki so za nekatere osnovni vir preživetja. To pa seveda pomeni, da bodo kmalu nehali ustvarjati. To je v primeru Slovenije, kot majhne države z omejenim jezikovnim področjem, še toliko bolj nedopustno. Če bo do tega prihajalo se bosta siromašila ne samo slovenska kultura, temveč bomo priča tudi izpadu znatnega prihodka v drugih segmentih.