''Opeharjeni producenti'' - odgovor AIPA na navedbe v prispevku v televizijski oddaji TV TEDNIK

V ponedeljek 3. 10. 2016 je bil v oddaji TEDNIK na TV SLO 1 objavljen prispevek z naslovom 'Opeharjeni producenti'. V oddaji so nastopili članom AIPA znani prekucniki Matjaž Žbontar, Tomaž Grubar (podpredsednik SAZAS) in Andrej Kregar. AIPA je zaradi tega na Javni zavod RTV SLO na uredništvo TV TEDNIKA naslovila zahtevek za uveljavitev pravice do odgovora, saj je bilo v oddaji, ki v vsebuje neresnične in nepopolne navedbe, poseženo v naše pravice in naš interes, ker:

1. Zavoda AIPA ni prevzela "neka klika" – Zavod AIPA že od pridobljenega statusa kolektivne organizacije od oktobra 2010 dalje vodijo na skupščinah demokratično izvoljeni predstavniki (so)avtorjev, filmskih producentov in avdiovizualnih izvajalcev.

2. vodstvo AIPA ne samo, da razume delovanja na evropskem trgu, temveč ga kot članica vseh relevantnih organizacij (SAA, FERA, SCAPR, AEPO-ARTIS, CISAC) tudi sooblikuje, saj ima v najvišjih organih upravljanja le-teh celo svoja predstavnika predsednika Sveta Klemna Dvornika in direktorja Gregorja Štibernika.

3. je AIPA prva kolektivna organizacija v zgodovini zbiranja nadomestil iz naslova kabelske retransmisije v R Sloveniji, ki je sploh izvedla delitev zbranega denarja. 

Pred tem je od leta 2001 do oktobra 2010 imelo začasno dovoljenje Združenje SAZAS, ki zbranih nadomestil iz naslova kabelske retransmisije nikoli ni (raz)delilo med slovenske avdiovizualne ustvarjalce, o čemer priča tudi odsotnost kakršnihkoli zakonsko določenih aktov in o čemer je obveščen tudi Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL).

4. AIPA deli nadomestila iz naslova kabelske retransmisije že nekaj let – opravljene so bile delitve za obdobje 2010 – 2014, v kratkem pa bo opravljena tudi delitev za l. 2015.

_________________________________

Navajamo dejstva o tem, zakaj gostje prispevka niso "zadovoljni" z izplačali: 

1. Matjaž Žbontar glede na nam dostopne podatke v zadnjih letih nima prav veliko produkcije. Vsekakor pa je prejel nadomestila iz dosedanjih delitev kot avtor in nekaj kot filmski producent. Res pa je, da še vedno ni prijavil celotnega svoje opusa, in res je, da za zadnje izplačilo kot filmski producent ni izdal računa.

2. Tomaž Grubar in Andrej Kregar sta se odločila svoje pravice uveljavljati preko AGICOA (zasebnega interesnega združenja iz Švice), ki pa se v šestih letih (še) ni izkazala z ustreznimi listinami (Opomba 1).

3. Tomaž Grubar na AIPA nikoli ni niti prijavil svojih del niti ni AIPA dal ustreznega pooblastila za izplačilo.

4. Andrej Kregar je pooblastilo sicer dal, vendar svojega repertoarja kljub večkratnim pozivom AIPA (še) ni prijavil.

_________________________________

V nadaljevanju pa navajamo še na nekaj dejstev, ki so vezana na temo prispevka in ki so ključna za širše razumevanje tematike:

1. AIPA je neposredno pooblastilo več kot 800 imetnikov pravic, v oddajo pa so bili povabljeni edini trije, ki nenehno napadajo AIPA;
 
2. Kregar, Žbontar in Grubar nastopajo proti AIPA tudi v imenu GIZ SNAVP, dočim preostali dve producentski društvi – mnogo številčnejši in posledično reprezentativnejši, kot GIZ SNAVP – AIPA v celoti podpirajo;
 
3. s trenutkom dodelitve dovoljenja AIPA dne 11.10.2010 (Opomba 2) je začasno dovoljenje Združenja SAZAS prenehalo veljati in od tega trenutka dalje je AIPA tarča predstavnikov tega združenja;

4. Združenje SAZAS se je z vsemi pravnimi sredstvi borilo proti odločitvi Urada RS za intelektualno lastnino, s katero je dodelil dovoljenje AIPA, in skušalo izpodbiti izdano dovoljenje – neuspešno (Opomba 3);

5. AIPA je prejela tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (t.i. izbrisna tožba), ki jo je med drugim 30.12.2010 vložil tudi Tomaž Grubar – tožba je bila zavržena (Opomba 4);
 
6. Tomaž Grubar je podpredsednik Upravnega odbora Združenja SAZAS – to funkcijo je zasedel na nezakoniti skupščini Združenja SAZAS dne 19.4.2010, ko je postal član organov tega združenja kot predstavnik avdiovizualnih avtorjev, saj se je na tej skupščini pripojilo njegovo društvo AVA k Združenju SAZAS – vsi sklepi te skupščine so bili s pravnomočno sodbo izrečeni za nične (Opomba 5);

7. aprila 2011 je novo tožbo za izbris Zavoda AIPA za ugotovitev ničnosti dovoljenja in statutov ter ustanovne skupščine vložil Matjaž Brumen, ki je bil tedaj član Avdiovizualnega odbora Združenja SAZAS (Opomba 6) – tudi ta je bila zavržena (Opomba 7);

8. Tomaž Grubar je poleti 2014 nezakonito skušal prevzeti ustanoviteljstvo Zavoda AIPA preko nezakonitega odkupa ustanoviteljskih pravic od Milana Ljubiča v času, ko je ta v težki bolezni umiral (Opomba 8); ta »sovražni« prevzem je podprl tudi Matjaž Žbontar, ki pa je sicer res ustanovitelj Zavoda AIPA od vsega začetka, vendar pa v času ustanavljanja ni samostojno deloval, temveč kot »poslovodja« skupine zainteresiranih producentov, ki so se organizirali pod okriljem GZS;

9. Matjaž Žbontar ves čas na AIPA pritiska kot ustanovitelj in želi vplivati na poslovanje Zavoda AIPA na nedopustne načine – skladno z našo zakonodajo (in tudi evropsko direktivo) ustanovitelji ne smejo imeti kakršnihkoli privilegijev niti ne več pravic kot ostali člani oz. imetniki pravic (Opomba 9);

10. kabelska retransmisija je pravica, ki primarno oz. izvorno pripada (so)avtorjem avdiovizualnih del (v nadaljevanju: AV dela) – ta pravica ne gre ne izvajalcem v AV delih niti filmskim producentom (Opomba 10);

11. filmski producenti lahko to pravico pridobijo le preko prenosa z ustrezno pogodbo o filmski produkciji;

12. ZASP je leta 1995 uzakonil pravico kabelske retransmisije in obenem tudi domnevo o celovitem prenosu pravic na filmskega producenta, tako da za AV dela pred letom 1995 pravica pripada soavtorjem; za AV dela, nastala po letu 1995, pa gre ta pravica po domnevi ob neobstoju pogodbe filmskim producentom; če pa pogodba je (kar pa je novejša praksa), si pa to pravico tako ali tako pridobijo producenti s položaja močnejše stranke nasproti avtorjem;

13. vsi trije v prispevku gostovani filmski producenti, se pojavljajo v več vlogah:

a. Matjaž Žbontar deluje v vlogi avtorja in filmskega producenta, pri čemer kot producent v zadnjih letih nima občutne produkcije, da bi prišla v poštev pri analizah TV programov, zlasti tudi zaradi zahtev medijske zakonodaje s tendenco po novejših avdiovizualnih delih; zato tudi v okviru delitev nadomestil ne more priti do občutnejšega deleža;

b. Tomaž Grubar javno nastopa enkrat kot »eden največjih avtorjev, ki ima več kot 700 del, pa zanje nič ne dobi«, pri tem pa npr. ne izpostavi, da je te svoje pravice prenesel na svojo produkcijsko družbo in jih ima kot filmski producent; 

c. Tomaž Grubar spet drugič nastopa samo kot filmski producent, ki taistim avtorjem odreže še tisto malo drobtinic (kot sam poimenuje nadomestila iz kabelske retransmisije in tako posredno prizna, da AIPA vseeno deli), saj jih kot producent sili k podpisu pogodb, s katerimi prenesejo vse pravice (tudi kabelsko retransmisijo) na njega; 

d. Tomaž Grubar v tretje rad nastopa v vlogi (nezakonitega?) predstavnika Združenja SAZAS, ki je zaradi bilateralnih pogodb, sklenjenih z Grubarjevim društvom AVA in tujimi kolektivnimi organizacijami za AV področje (ki jih je SAZAS nasledil s pripojitvijo na nezakoniti seji skupščine), nezakonito izvajal še eno dejavnost, za katero tudi ni imel dovoljenja (Opomba 11).

_________________________________

Kljub sistematično organiziranim (morda tudi financiranim?) napadom (to je razvidno tudi iz septembrskih objav na portalu SiOL.net) pa vas obveščamo, da AIPA še naprej strokovno in v skladu z domačo zakonodajo ter mednarodnimi standardi opravlja svoje poslanstvo z enim samim ciljem – dobrobit imetnikov pravic.  


Klemen Dvornik, predsednik Sveta zavoda
 
Jožko Rutar, predsednik Strokovnega sveta

________
Opombe:
1. Ob tem naj navedemo, da še vedno čakamo pojasnila bodisi SAZAS bodisi URSIL, na osnovi katerih aktov so bila potem v obdobju 1999 do 2010 sploh izvedena večmilijonska nakazila na omenjeno zasebno združenje, ki pri tem sploh nima statusa kolektivne organizacije.
2. http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/kolektivno-upravljanje/ 
3. http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/novice/elektronske-novice/clanki/vrhovno-sodisce-rs-zavrglo-revizijo-zdruzenja-sazas/ 
4. Registrski spor voden pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 3389/2010-II.  
5. Tožba na ugotovitev ničnosti sklepov se je vodila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II P 416/2012.
6. Letno poročilo SAZAS za 2011, stran 2: http://www.sazas.org/LinkClick.aspx?fileticket=Y3MfmcuARVk%3D&tabid=98 in Letno poročilo SAZAS za 2012, stran 8: http://www.sazas.org/LinkClick.aspx?fileticket=wCjCDx3Nkxg%3D&tabid=98.
7. Registrski spor voden pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. V Pg 5506/2011.
8. Registrski spori so se vodili pod opr. št. Srg 2015/33924 (sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cpg 401/2015 z dne 1.7.2015).
9. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravic za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL L št. 84 z dne  20. 3. 2014, str. 72; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/26/EU), ki jo v pravni red RS prenaša Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ZKUASP (objava napovedana za 7.10.2016).
10. Glej 121. čl. in 134. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15; ZASP).
11. http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/novice/elektronske-novice/clanki/zdruzenje-sazas-ne-sme-kolektivno-upravljati-pravic-avtorjev-na-avdiovizualnih-delih/