Indonezija z ratifikacijo Pekinške pogodbe omogočila njeno izvajanje

Indonezija je 28. januarja kot 30. država ratificirala Pekinško pogodbo o varstvu avdiovizualnih izvedb, s čimer je ta pogodba po skoraj osmih letih od dogovora končno pripravljena, da stopi v veljavo. Po dogovoru bo pogodba začela uradno veljati tri mesece po tem, ko jo ratificira 30 držav podpisnic pogodbe, kar pomeni 28. aprila letos. Slovenija je podobno kot večina držav pogodbo podpisala, a je še vedno ni ratificirala.

"V AIPA pozdravljamo indonezijsko ratifikacijo, saj je s tem končno omogočeno, da pogodba stopi v veljavo. Pekinška pogodba o varstvu avdiovizualnih izvedb je izjemno pomemben dokument, ki bo močno izboljšal pravice avdiovizualnih ustvarjalcev po svetu in tudi v Sloveniji", pravi direktor AIPA Gregor Štibernik. Ob tem je poudaril, da pogodba prvič v zgodovini avdiovizualnim avtorjem na globalni ravni priznava pravice intelektualne lastnine, vključno s pravičnim nadomestilom. Zato je mejnik, s katerim se je uradno končala diskriminacija med različnimi kategorijami izvajalcev. V večini svetovnih držav se je vse od 60-ih let prejšnjega stoletja ekonomsko varovanje pravic izvajalcev urejalo samo za izvedbe na fonogramih (na zvočnih posnetkih), ne pa tudi na vizualnih posnetkih. To se bo odslej spremenilo, kar je v digitalni dobi izredno pomembno, je poudaril.

Ratifikacijo 30. države podpisnice oz. Indonezije sta med prvimi pozdravila generalni direktor WIPO Francis Gurry in igralec Javier Bardem. Slednji je ob tem dejal, da je Pekinška pogodba najpomembnejša stvar, ki se je zgodila igralcem po iznajdbi kina. Gurry pa je ocenil, da bo Pekinška pogodba okrepila pravice avdiovizualnih ustvarjalcev, saj jim bo prinesla pravične zaslužke. Ob tem pa bo pogodba dala dodatno spodbudo avdiovizualnem sektorju. "Številni avdiovizualni ustvarjalci - televizijski in filmski igralci, glasbeniki, plesalci, koreografi in drugi - niso mogli žeti rezultatov svojega dela, zato jim bo pogodba pomagala pri temu in jim omogočila trajnostno ureditev socialnega položaja", je poudaril.

26. junija 2012 se je v Pekingu končala diplomatska konferenca za sklenitev nove mednarodne pogodbe o varstvu izvajalcev avdiovizualnih del. Takrat so - po več kot 12 letih pogajanj - članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) končno le sprejele pogodbo o varstvu avdiovizualnih del. Pogodba, ki sicer ureja tako izvedbe v klasičnih medijih kot v digitalnem okolju, preprečuje nepooblaščeno uporabo izvedb v avdiovizualnih medijih. Pekinške diplomatske konference se je udeležilo rekordnih 155 držav članic WIPO, Evropska unija, šest medvladnih organizacij in 45 nevladnih organizacij. Od tega je takrat 122 držav podpisalo sklepno listino pogodbe, 48 držav pa je podpisalo tudi samo pogodbo. Kljub temu je pogodba postala zavezujoča šele z indonezijsko ratifikacijo.

Pekinška pogodba med drugim predvideva, da imajo vse izvedbe (ne glede na način priobčitve javnosti in naravo zapisa) zagotovljeno varstvo intelektualne lastnine. Skladno s pogodbo WIPO iz leta 1996, ki je posodobila sistem zagotavljanja in varstva pravic za izvedbe na fonogramih, Pekinška pogodba prinaša avdiovizualnim delom moralne pravice in več ekonomskih pravic, med drugim tudi za uporabo na spletu.

Pekinška pogodba tako nadgrajuje tudi Rimsko konvencijo iz leta 1961. Dokumenta se poglavitno razlikujeta glede pravic avdiovizualnih izvajalcev. Rimska konvencija izvajalcem zagotavlja samo omejeno varstvo in nobenih moralnih pravic, saj predvideva zgolj pravico do nasprotovanja določenim uporabam njihovih izvedb. Pekinška pogodba pa jim dodeljuje izčrpen seznam izključnih pravic, tudi pravico do dajanja na voljo javnosti, kar je izredno pomembno ob hitrem razmahu spletnih platform. Pekinška pogodba predvideva tudi moralne pravice, ki jih Rimska konvencija ni.

Več o Pekinški pogodbi si lahko preberete v posebnem vodniku po pogodbi, ki ga je pripravila AIPA.