Švica bo obdavčila streaming platforme

Švicarski Zvezni svet je odobril uvedbo t.i. Netflix davka, s katerimi bo država prihodke streaming platform obdavčila z najmanj štiriodstotnim davkom. Zbrana sredstva bodo šla lokalni avdiovizualni industriji za produkcijo novih del. Švica bo tako izenačila davčno obremenitev med javnimi televizijskimi hišami in streaming platformami, o čemer razmišljajo številne evropske države, poročajo švicarski mediji. Kot so zapisali, Španija tako že pripravlja zakon, po katerem bodo prihodke streaming platform obdavčili s petimi odstotki, Poljska pa je lani že sprejela zakon, po katerem morajo platforme lokalni avdiovizualni industriji nameniti poldrugi odstotek prihodkov.

Švicarski Deželni svet je ob odločitvi Zveznega sveta izrazil pomislek, da bodo streaming platforme omejeno dajatev preprosto prenesle na končne uporabnike, kar pa večina poznavalcev zavrača. T.i. Netflix davek je del širšega švicarskega filmskega zakona, ki med drugim predvideva tudi 30-odstotne kvote za evropske filme v katalogih spletnih platform.

V AIPA smo večkrat poudarili, da mora biti zakonodaja enaka za vse, ki poslujejo in ustvarjajo promet (in dobiček) na nacionalnih trgih. To mora veljati za vse brez izjeme, tudi za velike spletne platforme, ki davčne obveznosti poravnavajo le v ZDA ali pa kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo, ustvarjalcem pa ne plačujejo praktično ničesar za uporabo del. Zato znova pozivamo, da Slovenija čim prej implementira predlani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu skupaj s členom, ki predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo za uporabo del na spletu. Ključen del Direktive so tudi mehanizmi, ki omogočajo zbiranje tega nadomestila, med drugimi tudi poročanje o uporabi del.

Jasna pravila igre in pravično nadomestilo za uporabo del je toliko bolj ključno v zdajšnjih razmerah, ko je evropski (in tudi slovenski) kulturno-ustvarjalni sektor zaradi pandemije covid-19 praktično obstal, medtem ko spletne platforme beležijo najboljše poslovne rezultate v zgodovini. V razmislek izpostavljamo naslednjo anomalijo; če morajo multipleksi v Kranju, Ljubljani, Mariboru in drugje plačevati dajatve (ob tem pa npr. še zagotoviti slovenske podnapise za filme), zakaj potem tega ni treba plačevati platformam, med katerimi le redke izjeme spoštujejo našo medijsko zakonodajo in filme ustrezno opremijo s podnapisi.

Izredno pomemben je tudi davčni vidik, saj platforme v Sloveniji ne plačajo praktično nič davkov. Velike digitalne multinacionalke po podatkih FURS v Sloveniji letno ustvarijo okoli 100 milijonov evrov prometa. Če bi prihodke obdavčili, bi se v državno blagajno lahko letno nateklo do 10 milijonov evrov. Gre za pobudo, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski komisiji. S tem bi slovenski proračun in tudi slovenski ustvarjalci upravičeno dobili kakšen nujno potreben evro, ki gre zdaj v tujino. Zgubljamo torej dvakrat, saj gre denar od davkov in nadomestil mimo nas, prav tako pa trpi tudi uporaba slovenščine.

Zato v AIPA pozdravljamo tudi načelni dogovor skupine največjih industrijskih držav G7 o najnižji stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki so ga sprejeli pred dnevi. V skladu z dogovorom bodo morale multinacionalke, predvsem digitalni velikani, plačati pravičen delež davkov v vseh državah, kjer delujejo.