90. obletnica obstoja CISAC

CISAC ob 90. obletnici obstoja nadaljuje prizadevanja za pravice avtorjev po svetu

Mednarodna konfederacija združenj avtorjev in skladateljev CISAC je pred dnevi praznovala 90. obletnico obstoja, kar jo uvršča med najstarejša tovrstna cehovska združenja. CISAC je leta 1926 v Franciji ustanovilo 18 združenj iz 18 evropskih držav, takrat pa je skrbela predvsem za avtorje, ki so nastopali na dramskem področju. CISAC je danes velika in vplivna konfederacija kolektivnih organizacij s področja glasbe, avdiovizualnih del, dramskih del, literature in vizualne umetnosti. Pod eno streho združuje 230 kolektivnih organizacij iz 120 držav, pred kratkim pa se je združenju kot 103 Evropska članica pridružila tudi AIPA.

Članice CISAC iz naslova pravic letno zberejo za skoraj 8 milijard evrov prihodkov iz različnih oblik uporabe zaščitenih del. Ob jubileju v CISAC napovedujejo, da bodo še naprej delovali na področju zaščite pravic in promocije avtorjev v svetu, poleg tega pa bodo svojim članom nudili poslovno, pravno in IT platformo za svoje delovanje. Ena od ključnih nalog bo tudi boj za pravice avdiovizualnih avtorjev do prihodkov na internetu, kar je bila tudi rdeča nit letošnjega jubileja, ki se ga je na slavnostni obeležitvi v Parizu med drugim udeležil tudi francoski premier Manuel Valls. S svojo navzočnostjo je francoski premier dal močan signal svetu, da bosta Francija in EU še naprej skrbela za pravice avtorjev in s tem dal pozitiven zgled državam, kjer to še ni uveljavljeno.

Premier Valls je ob tem dejal, da bo potrebno okrepiti skupno delovanje EU in avtorjev na treh področjih, in sicer boju proti piratstvu, nadaljevanju financiranja ustvarjanja in zagotavljanju poštene soudeležbe avtorjev in umetnikov pri prihodkih z naslova njihovih del. "Avtorji ne smejo biti prikrajšani za sredstva za ustvarjanje, kar sem povedal že pred letom na filmskem festivalu v Cannesu, in bom znova ponovil, da močnejše pravice avtorjev vodijo k spodbujanju kulture, ki jo je treba ohranjati", je dejal.

Jean Michael Jarre, predsednik CISAC in skladatelj, je pozdravil Vallsove besede. Za visok jubilej pa je dejal, da CISAC praznuje 90 let inteligence in ustvarjalnosti. Dotaknil se je tudi interneta, za katerega je dejal, da je spremenil način razmišljanja o avtorjih in intelektualni lastnini, ustvaril pa je tudi nov ekonomski model za avtorje in umetnike. Ob tem pa prihaja tudi do zlorab avtorskih del na internetu. "Temu se bomo v CISAC uprli in podprli vsa kolektivna združenja. Če se dotaknete enega od nas, ste se dotaknili vseh nas. Če kradete enemu od nas, kradete nam vsem", je dejal Jarre.

Predsednik nadzornega odbora CISAC Eric Baptiste je avtorske pravice avtorjev slikovito opisal kot napol poln oz. prazen kozarec. Npr. glasbene pravice so zelo dobro zaščitene, medtem ko pravice avdiovizualnih avtorjev niso dovolj zaščitene, vendar se razmere tudi na tem področju izboljšujejo.

Generalni direktor CISAC Gadi Oron je dejal, da je CISAC v zadnjih letih naredil velik napredek, na kar so v združenju ponosni. Glede interneta je dejal, da je tudi z njim tako, kot v preteklosti, ko se je pojavila kakšna nova tehnologija, z njo pa novi izzivi za pravice avtorjev. Vendar se bo s tem potrebno spopasti, kar je prednostna naloga CISACA, je dejal.

Podpredsednica CISAC in glasbenica Angelique Kidjo pa je pudarila, da je vprašanje pravic avtorjev in umetnikov globalni izziv, ki ga je potrebno rešiti.

Podpredsednik CISAC in filmski ustvarjalec Jia Zheng-Ke iz Kitajske je dejal, da sta internet in internetne platforme postala odlična priložnost za gledanje, branje oz. uživanje avtorskih del. Vendar pa po drugi strani omogočata tudi zlorabo avtorskih pravic. Zato je nujno potrebno, da se v čim bližji prihodnosti dosežejo rešitve, ki bodo omogočile maksimalno spoštovanje avtorskih del in pravic. Zato bo moral tudi CISAC podrobno preučiti in narediti svoje platforme, da bo lahko v koraku s časom ponudil rešitve za avtorje in umetnike s področja avdiovizualne umetnosti.

S kitajskim umetnikom se je strinjal tudi predsednik italijanskega CIAM in skladatelj Lorenzo Ferrero. Kot je dejal, je internet relativno nova stvar, ki prinaša nove razsežnosti. Vendar bo potrebno postaviti vzorec, po katerem bo lahko ob uživanju avtorskih del, ki jih prinaša internet, možno spoštovati tudi pravice avtorjev teh del.

Predsednik CIAGP in slikar Herve de Rosa pa je povedal, da so trenutno največji izziv t. i. poprodajne pravice v državah izven EU. Te so svojim avtorjem prvi zagotovili v Franciji v začetku 20. stoletja, ko so uvedli Droit de Suite (pravico do sledenja), ko so avtorjem oz. njihovim dedičem zagotovili vsaj minimalni prihodek od vsake prodaje njihovih del. To je zdaj praksa v Evropi, medtem ko drugod v tujini tega večinoma ne poznajo, zato se bo potrebno za to boriti, je dejal.

AIPA se pridružuje čestitkam ob 90. obletnici obstoja CISAC, članstvo AIPA v tej organizaciji pa je pomembno še zlasti zaradi potrebe po nujnih spremembah v naši avtorski zakonodaji. Leta 1995 smo dobili Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Približno v istem času je v Slovenijo 'prišlo' tudi medmrežje. Sledil je nesluten razvoj tehnologij, ki danes uporabnikom omogočajo dostop do izjemne količine avdiovizualnih vsebin praktično od kjerkoli, ZASP pa je ostal v svojem bistvu nespremenjen in kot tak ne nudi ustreznih odgovorov na izzive, ki jih prinaša tehnologija.

To pereče vprašanje lahko rešimo le skozi konstruktivno strokovno trilateralno komunikacijo: imetniki pravic (AIPA) – uporabniki (v prvi vrsti IP operaterji) – država (URSIL in MGRT).

Tudi zato je naš slogan Sodelujmo!