Kaj imata skupnega ZKUASP in spletno piratstvo?

Spletni pirati so lani med serijami največ posegali po seriji Zmajeva hiša (House of the Dragon), ki je predzgodba kultne serije Igra prestolov. Ta je bila vrsto let najbolj piratizirana serija na svetu. Zmajevi hiši, ki je nastala pod okriljem HBO, po številu nelegalnih ogledov sledijo serije Gospodar prstanov: Prstani moči (Lord of the Rings, The Rings of Power; Amazon Prime), Fantje (The Boys – Amazon Prime), Mesečev vitez (Moon Knight, Amazon Prime), Halo (Paramount+), Obi-Wan Kenobi (Disney+), Knjiga Boba Fetta (The Book of Boba Fett, Disney+), Čudne stvari (Stranger Things, Netflix), She-Hulk: Odvetnik (Disney+) in Andor (Disney+), v raziskavi ugotavlja spletni portal Torrentfreak.

Podatke omenjenega portala, ki sicer ne razkriva konkretnih številk, so povzele številne medijske hiše. Te poudarjajo, da se obseg spletnega piratstva še naprej povečuje. Medtem, ko se je dostopnost do naročniških storitev v zadnjem desetletju izboljšala, se je obseg spletnega piratstva povečal, kar je v nasprotju s pričakovanji, npr. ugotavlja portal Metro, ki spremlja dogajanje v svetovni zabaviščni industriji.

Ocenjujejo, da sta vse večja razdrobljenost streaming trga na številne spletne platforme in vse večja proizvodnja novih del, ki jih spletne platforme naročajo le za svoje kataloge, tista faktorja, ki uporabnike 'silita' k piratstvu. Številni imajo sklenjene naročnine z dvema oz. tremi platformami, vendar pa ne želijo imeti petih ali šestih naročniških razmerij. Zato si vsebine, ki jih njihove platforme na ponujajo, ogledajo na nelegalnih straneh, ugotavljajo v Metroju.

Obseg spletnega piratstva je v času zdravstvene krize, ki jo je povzročila pandemija covid-19, dobil nov zagon. Ta se je nadaljeval tudi lani, saj podatki mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO kažejo, da je obseg spletnega piratstva v prvih osmih mesecih leta 2022 povečal za petino, in sicer na skoraj 142 milijard dostopov do nelegalnih spletnih strani. Skoraj polovica prometa je odpadla na različne serije in filme. Največ po nelegalnih serijah in filmih vsebinah posegajo prebivalci ZDA, ki jim sledijo prebivalci Rusije, Kitajske, Brazilije, Velike Britanije, Kanade, Ukrajine, Turčije, Mehike in Francije.

Podatki za Slovenijo niso znani, vendar smo v AIPA prepričani, da se je obseg spletnega piratstva v Sloveniji v času, ko se je država zaprla, drastično povečal, ta trend pa se nadaljuje tudi zdaj. Kot kažejo podatki MUSO za pretekla leta, v Sloveniji (v "normalnih časih") letno v povprečju zabeležimo za več kot 110 milijonov dostopov do nelegalnih oz. piratskih vsebin. To pomeni, da je vsak od 1,5 milijona slovenskih uporabnikov interneta opravil skoraj 75 obiskov do povezav s piratskimi vsebinami oz. vsaj enkrat na pet dni.

Da je Slovenija "dežela spletnih piratov", je potrdila tudi zadnja raziskava Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Kar 17 odstotkov uporabnikov spleta je v raziskavi priznalo, da posegajo po piratskih vsebinah, kar je največ v EU, takoj za Luksemburgom, kjer je tako početje priznalo 18 odstotkov uporabnikov spleta. V Grčiji, na Poljskem in v Italiji je takih le šest odstotkov uporabnikov, v Romuniji pa štirje odstotki.

V AIPA, ki je tudi članica Združenja imetnikov pravic, smo že večkrat opozorili, da je v Sloveniji zaradi togosti ZKUASP sistemski boj proti spletnemu piratstvu onemogočen. Kolektivne organizacije v Sloveniji namreč iz t.i. skladov za razliko od ostalih organizacij v EU, ne moremo podpirati projektov, med katere sodi tudi organiziran boj proti piratstvu.

Da bi ustrezno in primerno naslovili ta problem, bi morali s pomočjo skladov (a) zagnati projekte, skozi katere bi poučili uporabnike glede negativnih vplivov zaradi piratstva in (b) s strokovnjaki pripraviti predloge ustreznih zakonskih sprememb (tu nam je lahko vzoru nemški model).

S tem bi zaščitili tudi slovenske ustvarjalce in slovensko avdiovizualno industrijo, ki je pomembna gospodarska panoga v Sloveniji, država pa bi skozi pobrane dajatev imela več prihodkov. Več o tem v Študiji državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji.