FAZ: Google in YouTube kupujeta proteste proti Direktivi

Eden najuglednejših nemških in evropskih časnikov Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je pred dnevi objavil podatke o direktni finančni povezavi spletne platforme YouTube in njegove "mame", družbe Google, z različnimi interesnimi združenji, ki nasprotujejo sprejemu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu EU, predvsem pa 13. členu. Slednji - kot je znano - postavlja osnovne pogoje, da bi evropski ustvarjalci končno dobili pravično nadomestilo z naslova uporabe njihovih del na spletu, kar spletnim platformam, ki zdaj poberejo vse, seveda ne diši.

Novinar FAZ Constantin Van Lijnden v članku Kupljeni protesti? (Gekaufter Protest?) z dokumenti dokazuje, da je YouTube prek svojih "prijateljskih združenj in posameznikov" številnim svojim nemškim uporabnikom ponujal denar za negativno propagando zoper Direktivo in 13. člen.

FAZ je tako med drugim objavil korespondenco med združenjem Create Refresh, ki ga financirata Google in YouTube, in nekaterimi velikimi nemškimi "youtuberji" (z več milijonov naročnikov). V korespondenci Create Refresh ponuja denar za agitacijo zoper Direktivo. Ponudbo so med drugimi dobili Clixoom Science & Fiction channels (ima več kot pol milijona naročnikov), Pietsmiet z več kot 2,3 milijona naročnikov in Jana Riva s 50.000 naročniki. Slednji so obljubili po 2000 evrov za vsako kritično mnenje na račun 13. člena Direktive. Vsi štirje "youtuberji" so FAZ zatrdili, da sami nikoli niso kontaktirali YouTube za te namene, pa tudi niso odgovorili na ponudbe. Kot so poudarili, se jim je ponudba zdela nenavadna, saj so dobivali ponudbe le za promocijo različnih izdelkov na svojih računih.

Gre za novo umazano kampanjo Googla in YouTubea zoper Direktivo, čeprav so bili ob prejšnjih razkrinkani in osmešeni, kar so poročali številni mediji. Spomnimo se primerov kako so nekatere ulice v Nemčiji na Googlovi aplikaciji Earth v pogledu Street View čez noč čudežno dobile protestnike in hiše, na katerih so obešeni transparenti z napisi Google je Cool. Da o pritiskih na evropske odločevalce, ki so dobivali robotsko generirana sporočila in klice proti Direktivi, sploh ne govorimo. Vendar pa je FAZ prvi razkril pot denarja od Googla prek YouTube do "voljnih" uporabnikov platforme, da širijo negativno propagando zoper Direktivo. Kot poudarja novinar FAZ, so zdaj na vrsti evropski organi pregona, da preučijo zakonitost teh dejanj.

Zanimiv je tudi izbor datuma za t.i. vseevropske proteste zoper Direktivo, ki bo 23. marca. Protesti sovpadajo s protesti glede boljših življenjskih pogojev v številnih evropskih državah (npr. protesti Rumenih jopičev v Franciji) in protestom zoper brexit v Londonu. Ta bo tudi 23. marca. Seveda lahko s "pravilnimi" objavami na spletu vse te proteste združimo pod skupni imenovalec, da so se zbrali proti Direktivi. To seveda ni res, kar kažejo tudi izkušnje iz preteklih protestov zoper Direktivo po državah EU, med drugimi tudi v Sloveniji. Na zadnjem protestu v Ljubljani, kjer se je kljub napovedani množici in udeležbi proti Direktivi zbranih slovenskih evropskih poslancev in nekaterih lokalnih politikov, zbrala le peščica ljudi.

Podobno je bilo tudi v drugih državah EU. In to kljub temu, da npr. z Googlom povezana interesna združenja kot so Create Refresh, N-square, Center for Democracy and Technology, Save your Internet ponujajo kritje stroškov protestnikom in lobistom zoper 13. člen Direktive in Direktivo samo.

In kaj v resnici prinaša Direktiva in omenjeni člen? V javnosti se - kot vidimo - pojavljajo številne neresnice in napačne interpretacije. Zato so v Evropskem združenju avtorskih kolektivnih organizacij (GESAC) osvetlili novosti v 13. členu, ki so bile dogovorjene znotraj trialoga Evropskega parlamenta, Evropske komisije in Sveta EU.

Direktiva bo tako spodbujala spletne platforme k pridobivanju licenc od imetnikov pravic, ne pa k blokiranju vsebin na spletu. To pomeni manj odstranitev, več razpoložljive vsebine in večjo pravno varnost za posameznike pri objavljanju in deljenju ustvarjalnih del.

Filtri niso obvezni. Platforme morajo biti sposobne prepoznati specifično vsebino, zaščiteno z avtorskimi pravicami. Ključno je to, da ni mogoče uporabljati filtrov le za blokiranje posamičnih vsebin. Zato so trditve platforme YouTube, da bodo morali zapreti različne kanale in postaviti filtre, brez osnove. Prav tako ne bodo ogroženi memi in gifi.

CENZURA?

Nekateri trdijo, da bodo morale spletne platforme zaradi določil 13. člena pregledati vse vsebine, če je kakšna avtorsko zaščitena in da ne bodo mogli razlikovati med zaščitenimi in tistimi, ki niso avtorsko zaščitene. Zato bodo morale cenzurirati informacije. To seveda ne drži. Direktiva spodbuja nove rešitve, saj spodbuja dogovor spletnih platform in imetnikom pravic, katerim je v interesu, da je na platformah čim več legalnih vsebin. To seveda pomeni več vsebin za uporabnike. Poleg tega spletnim platformam ne bo treba samostojno umikati vsebin, ampak bodo to storile le na opozorilo imetnikov pravic, ki bodo pridobivali te informacije. Meme, gifi, ipd. se bo še naprej lahko svobodno uporabljalo.

INTERNETA BO KONEC?

Glavno orožje nasprotnikov Direktive je, da sprejem Direktive pomeni konec interneta. To seveda ne drži. Edina razlika je, da bodo velike spletne platforme morale ustvarjalcem plačati pravično nadomestilo za uporabo njihovih del na spletu. In to je sprememba, ki bo naredila razliko med nepoštenim trgom, kot ga poznamo zdaj, in poštenim trgom, ki ga prinaša Direktiva.

BO YOUTUBE ZAPRL KANALE?

Ne bo. Platforma YouTube ustvarja velike dobičke s prodajo oglasov, različnih podatkov, ipd. Zato tega ne bo ogrozila le za to, ker bo končno morala upoštevati avtorske pravice.

BO 13. ČLEN UBIL EVROPSKE INOVACIJE IN STARTUPE?

Ne bo. Evropske startupe z nepoštenimi poslovnimi praksami bolj uničujejo ameriške gigantske spletne platforme. Poleg tega so v novi Direktivi za startupe opredeljene posebne olajšave, ki bodo bolj uredile trg in jim omogočile poštene pogoje za boj z velikimi (ameriškimi) spletnimi platformami.

BO 13. ČLEN DODATNO OBREMENIL MALA PODJETJA?

Ne. Gre za člen, ki predvideva obveznosti za "velike spletne igralce", ki ponujajo veliko količino avtorsko zaščitenih del na trgu z namenom ustvarjanja profita.