Kako pa vi: SVOD, AVOD ali TVOD?

V času pandemije, ko smo večino časa preživeli za štirimi stenami, verjetno ni več nikogar, ki ne bi vedel kaj je video na zahtevo (VOD). Po definiciji gre za storitev, ki gledalcem ponuja možnost, da izbirajo kaj, kje in kdaj bodo gledali na spletu. Za storitev VOD velja, da se praviloma izvaja proti plačilu, način plačila pa se razlikuje glede na izbran poslovni model ponudnika vsebin, s katerim želi ta monetizirati svojo storitev. Najbolj razširjeni so trije modeli, in sicer naročniški video na zahtevo (Subscription Video on-demand oz. SVOD), video na zahtevo, ki temelji na nadomestilu glede na posamezen prenos (Transactional Video on-demand oz. TVOD) in video na zahtevo, ki je sponzoriran z oglasi (Ad-supported Video on-demand oz. AVOD),

SVOD:

Gre za naročniško obliko videa na zahtevo, kjer uporabnik plačuje naročnino (običajno mesečno) in si tako zagotovi dostop do kataloga video vsebin brez dodatnih omejitev. Glavna konkurenčna prednost ponudnikov SVOD je širok izbor video vsebin, ki so na voljo kadarkoli. SVOD omogoča tudi ogled krajših in daljših dogodkov v živo. Ta poslovni model je po ocenah poznavalcev primeren predvsem za ponudnike video vsebin, ki imajo veliko bazo uporabnikov. Ob prenizkem številu naročnikov namreč lahko stroški licenciranja in distribucije video vsebin presežejo prihodke. Med glavne ponudnike SVOD vsebin štejemo Netflix, HBO Go, Hulu, Disney+, Amazon Prime. V Sloveniji po številu naročnikov izstopa tudi Voyo.

TVOD:

Omenjeni poslovni model temelji na nadomestilu glede na posamezen prenos. Ponudniki TVOD uporabniku proti plačilu ponujajo časovno omejen dostop do želene vsebine. Poslovni model TVOD uporabljajo predvsem operaterji in ponudniki TV storitev, ki tako tržijo lastne videoteke. Naročniku TV storitev se ogled vsebin iz videoteke običajno obračuna na računu za naročen TV paket. TVOD je primeren tudi za ponudnike prenosov dogodkov v živo (npr. športni dogodki, koncerti, premiere filmov). Uporabnik proti plačilu dobi npr. pravico za ogled prenosa športnega dogodka, v večini primerov pa pravice za ogled trajajo toliko časa kot sam dogodek. Največji spletni ponudniki TVOD storite, poleg televizijskih hiš, so Applov iTunes, Google Play, Sky Box Office in Amazon Video Store.

AVOD:

Za razliko od storitev SVOD in TVOD je AVOD za potrošnike brezplačen. Vendar pa morajo potrošniki, podobno kot pri klasični televiziji, gledati oglase, ki se prikazujejo pred, med in po predvajanju vsebin. Lastniki t.i. premium vsebin redko uporabljajo AVOD, saj ustvarja manjše prihodke kot SVOD in TVOD. Tudi daleč največji ponudnik AVOD storitev je YouTubea je svojo dejavnost še razširil. Začel je namreč tržiti svojo storitev YouTube Premium, za katero je potrebno plačati naročnino.

Dogajanje se hitro seli na splet

Ponudniki storitev plačljivega videa na zahtevo (SVOD in TVOD) so lani na ravni EU ustvarili 11,6 milijarde evrov prihodkov, kar je tridesetkrat več kot pred 10 leti. Razlog za to je hitra rast prihodkov SVOD. Ti so leta 2010 na ravni unije znašali le 12 milijonov evrov, lani pa kar 9,7 milijarde evrov. Prihodki TVOD so se zvišali z 377 milijonov evrov, kolikor so znašali leta 2010, na lanskih 1,87 milijarde evrov. Gre za strmo rast, ki naj bi jo po ocenah analitikov v prihodnjih letih beležil tudi AVOD.

V AIPA ocenjujemo, da vse kaže na to, kar ustvarjalci in njihove organizacije opozarjamo že vrsto let, da se "dogajanje" izredno hitro seli na splet. Zakonodaja temu tempu ne sledi, kar povzroča težave na področju avtorskih pravic in pravičnega obdavčevanja spletnih platform. Pandemija covid-19 in zdravstvena kriza, ki ji je sledila, je vse to še bolj razgalila. Spletne platforme izkoriščajo dela, z njimi služijo, ustvarjalcem pa ne vrnejo ničesar oz. zelo malo. Prav tako povečini davkov ne plačujejo v EU.

Zato je nujno, da se razmere spremenijo. Države članice EU morajo čim prej implementirati predlani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo. Rok, ki ga je za implementacijo postavil Evropski parlament, se je že iztekel. Prav tako pa je nujno, da se končno sprejmejo mednarodna pravila glede obdavčenja spletnih platform, in sicer bodisi na ravni OECD bodisi na ravni EU. V AIPA in krovnih avdiovizualnih organizacijah menimo, da bi države EU z obema korakoma poslale pozitivno sporočilo ustvarjalcem.