Državni svet Republike Slovenije in Inštitut za avtorsko pravo sta včeraj pripravila posvet z naslovom Prenos DSM direktive (EU) 2019/790 in Direktive o retransmisiji (EU) 2019/789. Posveta so se udeležili strokovnjaki iz področja avtorskega prava, ki so med drugim spregovorili o tem, kaj zamuda pomeni in kako bi morali biti direktivi preneseni, če želimo slediti namenu direktive – to je zaščiti imetnikov pravic v digitalnem okolju. V Inštitutu za avtorsko pravo so sicer spomnili, da je tudi Evropska komisija šele tik pred zdajci, 4. junija letos, objavila smernice za implementacijo 17. člena. Udeleženci so se med drugim spraševali, kaj zamuda pri implementaciji direktiv pomeni, kako bi morali biti direktivi preneseni, da bi ustvarjalci tudi v resnici uživali vse pravice, ki jih direktiva predvideva in katere so še druge nujne spremembe slovenske avtorskopravne zakonodaje, ki bi jih veljalo ob poseganju v obstoječi zakon še uvesti.
Posnetek posveta je dosegljiv na tej povezavi: http://www.ds-rs.si/node/6586 ali na https://www.youtube.com/watch?v=jCUgh6r5fKk&ab_channel=S-TVSkledar.
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v uvodnem nagovoru spomnil, da je v začetku lanskega leta v DS v soorganizaciji z društvom filmskih producentov Slovenije in Društvom avdiovizualnih producentov Slovenije potekal posvet o gospodarskem pomenu avdiovizualne industrije v Sloveniji. V času po posvetu pa so bili pripravljeni predlogi prenosov navedenih direktiv v slovenski pravni red. Kovšca je spomnil, da prenos direktiv vpliva na zakon o avtorski in sorodnih pravicah ter na zakon o upravljanju avtorske in sorodnih pravic: "Obe EU direktivi pomenita pomemben premik na področju avtorskega prava in lahko upravičeno vzbujata upanje deležnikom v AV industriji, da se bo s tem zagotovila odprava več desetletij trajajočih anomalij našega pravnega reda s tega področja in vzpostavitev kreativni industriji prijaznega okolja." Pojasnil je še, "da implementacija Copyright in SatCab direktive ponuja izjemno priložnost za sistemsko ureditev področja upravljanja s pravicami, ki izvirajo iz uporabe AV del ter ustvarjalce AV vsebin pri uveljavljanju kolektivnih pravic postavi v enakopravnejši položaj ter zagotovi pravičnejšo delitev ustvarjenih prihodkov tako, da bodo AV ustvarjalcem tudi v praksi izplačana ustrezna nadomestila za izkoriščanje njihovega dela". Kovšca je dodal še, da je pandemija zavrla produkcijo AV del in panogi na sploh napravila veliko škodo, hkrati pa pokazala "kako pomembni so mehanizmi, ki niso omejeni zgolj na plačila v fazi produkcije, temveč tudi na poplačila ustvarjalcem v primeru poznejše uporabe AV del".
V razpravi so s svojimi prispevki sodelovali še Axel Voss (poslanec EP), Gregor Štibernik, Miha Trampuž (AAS), Carlos Guervos (MzK Španije, Oddelek za intelektualno lastnino), Marko Hočevar (IAP), Gorazd Trpin (IUP), Dominic McGonigal (C8 Associates), Uroš Rožič (Deloitte Legal) in Xavier Blanc (AEPO-ARTIS).
Skupna ugotovitev je, da implementacija direktivi ponuja izjemno priložnost, da se področje upravljanja s pravicami uredi sistemsko. Eno od opozoril je bilo tudi to, da so po zdaj veljavnih rešitvah ustvarjalci AV del pri uveljavljanju kolektivnih pravic v primerjavi s kolegi glasbeniki in literati v neenakopravnem položaju.