Francija in Indonezija obdavčujeta tehnološke velikane

Pandemija koronavirusne bolezni je v številnih državah pustila prazne blagajne, zato bodo vlade po svetu prisiljene zvišati obstoječe davke oz. uvesti nove, med  drugimi tudi digitalni davek. Francija in Indonezija bosta očitno na tem področju "orali ledino", saj bosta digitalni davek uveljavili že letos.

Indonezija je pred dnevi sprejela zakon, po katerem bodo od 1. julija letos vsa tehnološka podjetja, ki imajo na internetu pomemben delež, a nimajo sedeža v Indoneziji, plačala dodaten desetodstotni davek na dodano vrednost. Gre za vse velike ameriške tehnološke velikane, kot so Amazon, Facebook, Appple in Google, pa tudi za ponudnike avdiovizualnih vsebin, kot sta Netflix in Spotify.

Francoski finančni in gospodarski minister Bruno Le Maire pa je pred dnevi dejal, "da uvedba digitalnega davka ni bila nikoli bolj legitimna kot je zdaj, ko se svet spopada s pandemijo". Ob tem je napovedal, da bo Francija davek uvedla že letos, in sicer ne glede na to, če bo prišlo do dogovora v okviru OECD oz. EU.

Na indonezijskem trgu, ki je največji v jugovzhodni Aziji, se letno na spletu "obrne" 40 milijard dolarjev. Zaradi hitre rasti gospodarstva in števila prebivalstva (že zdaj ima država 270 milijonov prebivalcev) se bo tudi internetni trg v prihodnjih petih letih več kot potrojil, zato se bo od davka v državno blagajno steklo več milijard dolarjev. Indonezija je že več let želela obdavčiti tehnološka podjetja, vendar ni bilo politične volje, zdaj pa so obdavčitev sprejeli v sklopu protikoronske zakonodaje.

Francija je januarja sprva napovedala, da bo zaradi pogajanj v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uvedbo digitalnega davka preložila na prihodnje leto. Vendar se je vlada zaradi izbruha bolezni covid-19 premislila in napovedala, da bo davek pobirala že letos. Natančen datum uveljavitve davka še ni znan. Skoraj 140 držav se pod okriljem OECD že več mesecev pogaja o uvedbi novih davčnih zavez za velika tehnološka podjetja, ki večinoma poslujejo iz različnih davčnih oaz. Pogajanja znotraj EU o uvedbi enotnega digitalnega davka so pred letom propadla, ker so mu nasprotovale Irska, kjer imajo evropski sedež številne ameriške tehnološke platforme, in skandinavske države.

Nekatere evropske države so napovedala uvedbo digitalnega davka za letos, vendar so odločitev zaradi pogajanj pod okriljem OECD preložile. Tudi Slovenija. Parlamentarni odbor za finance je maja lani podprl predlog, v katerem vladi predlaga, da do letošnjega aprila v Državni zbor RS posreduje predlog zakona, po katerem se bo v Sloveniji s septembrom 2020 uveljavil davek na digitalne storitve.

V AIPA menimo, da mora biti zakonodaja enaka za vse, tudi za velike spletne platforme, ki dobičke ustvarjajo po celem svetu, plačujejo pa le v ZDA ali kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo. To je še toliko bolj pomembno v času pandemije koronavirusa, ko se je pokazalo, da spletne platforme (zaradi različnih omejitev gibanja prebivalstva) beležijo najboljše poslovne rezultate v zgodovini. Medtem pa je globalni kulturni in kreativni sektor zaradi pandemije eden najbolj prizadetih gospodarskih sektorjev na svetu, saj umetniki ne morejo delati. S tem se je njihov finančni in socialni položaj močno poslabšal, kar pomeni, da so številni prisiljeni opustiti ustvarjanje. Zato številni ustvarjalci in njihove organizacije v EU in drugod po svetu (upravičeno) pozivajo k pravični delitvi ustvarjenih prihodkov, saj brez del ustvarjalcev ne bi bilo niti prihodkov platform.