Kultura je radostno (včasih pa tudi boleče) povezana z resnico, besedami in slikami, ki ne delajo utvar in ne prizanašajo. Biti kulturen ne pomeni biti všečen, urejen, prijazen ... in ne pomeni samo smehljanja, če morda v tebi vse vre in te razganja. Kultura je predvsem orodje, ki nam omogoča, da se soočamo z drugačnostjo, dovoli nam, da se zavemo, da ni nič narobe, če se ne znajdemo v odnosu do drugih, do sveta. Zastavlja nam vprašanja, na katera velikokrat ne znamo in ne zmoremo odgovoriti, postavi nas pred moralne dileme in sooči tudi s temnimi stranmi življenja. Nas pa tudi izjemno razveseljuje, nam daje občutek pripadnosti, spravi v dobro voljo in nam polepša dan. Ali življenje.
Ko Lutvija Belmondo Mirga v Šanghaju pripoveduje zgodbo štirih generacij romske družine Mirga, ki je za mnoge tuja in nenaša, ko Matjaž Ivanišin v Oroslanu dokaže, da življenje po smrti obstaja, pa tudi če le v zgodbah preživelih, je to film, ki nas popelje v drug svet, kot je običajen vsakdan. Ko v Gajinem svetu spoznamo, da so otroci in mladostniki veliko bolj lucidni in pogumni, kot smo si v odraslih glavah sposobni priznati, in ko nas Špela v filmu Urše Menart Ne bom več luzerka dobesedno vrže na beton, ko reče, da nima smisla pobegniti, ker potem pač zmagajo kreteni … Kako naj se znajdemo v Sloveniji, Avstraliji in jutri v celem svetu? Kako se ubranimo lažnih obljub in ohranimo trezno glavo? Ne, ne sprašujemo se samo danes, tudi generacije pred nami in tiste za nami so se in se bodo spraševale, kako živeti. In preživeti. Tudi na fotografskem izletu štirih sošolcev, v filmu Pojdi z mano, katerih brezskrbni pohod se spremeni v pustolovsko in srhljivo zgodbo, ki nas drži v dramatični napetosti in pričakovanju, ali v filmu Zgodovina ljubezni, ko se mora sedemnajstletna Iva postaviti na noge ob smrti svoje matere. Znajdemo se v popolnoma drugem svetu, ki ga težko prenesemo, ker se težko soočamo s smrtjo in introvertiranostjo. Kako drugačen je lahko svet, kot si ga velikokrat želijo in zamišljajo v idiličnih krajih pod Alpami! Kako drugačen kot tisti, ko so Vsi proti vsem, ko se kljub idilični podobi zavemo vse nemorale v podlih in pritlehnih političnih igricah!
Vse to, in še veliko več, je Slovenija in vse to živi v filmih naših ustvarjalk in ustvarjalcev! Film je umetnost in razvedrilo. Je resna gospodarska panoga z ogromnim potencialom. In je kultura!
AIPA v sodelovanju s platformo Cinesquare vabi, da si jih ogledate in se veselite kulturne ustvarjalnosti naših članic in članov. Ker kultura nas dela ljudi!
Na spletnem mestu https://cinesquare.net/onlinefestivals#/kinoaipa bo
8. 2. 2021 od 00.08.02 dalje 8 dni na voljo 8 izbranih filmov.
In kaj je Cinesquare? Cinesquare je unikatni koncept, ki združuje trinajst držav jugovzhodne Evrope: Turčijo, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Severno Makedonijo, Albanijo, Grčijo, Romunijo, Bolgarijo in Ciper. Platforma je bila ustanovljena leta 2017 kot ponudnik TV na zahtevo in je v teh trinajstih državah kot prva in največja knjižnica videa na zahtevo s potencialnim dosegom 140 milijonov gledalcev.
Cinesquare promovira evropski kino s poudarkom na filmski produkciji jugovzhodne Evrope. Ponuja predvsem filme, največ iz umetniške produkcije, leta 2019 pa je razširil ponudbo s TV-serijami.
Cinesquare ponuja filmom potem, ko zapustijo platna kinodvoran, novo življenje. Z istim razlogom je bil leta 2019 ustanovljen tudi Filmski festival jugovzhodne Evrope na spletu, ki je na voljo v omenjenih 13 državah, pri čemer platforma sodeluje tudi z drugimi festivali in dogodki – vse z namenom promocije filma skozi oblikovanje katalogov in zbirk, sodeluje pa tudi pri nominiranju za prestižne filmske nagrade.
Da bi se čim bolj približala gledalcem z različnih govornih območij, platforma postopno uvaja lokalizirane storitve. Med epidemijo covida-19 je Cinesquare razvil novo podplatformo, kjer se odvijajo festivali in dogodki – do sedaj se jih je zvrstilo že preko petnajst. Tudi Kino AIPA sodi mednje.
Želimo vam obilo užitkov ob gledanju filmov!
Vaša AIPA