Raziskava potrdila kruto realnost AV sektorja

Avdiovizualna industrija letno ustvari več kot 100 milijard evrov prihodkov, povprečni evropski avdiovizualni avtor pa medtem po odbitkih za svoje delo letno dobi 20.000 evrov. Od tega 18.000 evrov z naslova pogodb o delu oz. produkcijskih pogodb, 2000 evrov pa od sekundarnih plačil, ki jih dobi od kolektivnih organizacij. Najslabše se godi mladim avdiovizualnim avtorjem, ki letno v povprečju ne zaslužijo več kot 15.000 evrov, kažejo rezultati prve raziskave o nadomestilih za evropske avdiovizualne avtorje. Raziskavo, ki bo v celoti objavljena septembra, je v 26 državah na podlagi spletne ankete med 57 organizacijami, članicami Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) in Zveze scenaristov Evrope (FSE), pripravila Univerza v Gentu.

Rezultati (dostopni na tej povezavi) kažejo kruto ekonomsko realnost avdiovizualnih ustvarjalcev. Če bo mlad avtor kljub nizkim in nerednim prihodkom nadaljeval s svojim delom, si lahko, če je moški, pri svojem 50. letu obeta letni prihodek v višini 30.000 evrov. Če pa gre za žensko avtorico pa bo ta v povprečju za 6000 evrov nižji. V 65. letu starosti si lahko avdiovizualni avtor v povprečju obeta 15.000 evrov prihodka. Zaradi tako nizkih prihodkov si avdiovizualni avtorji poiščejo dodatno delo, in sicer znotraj industrije, kar stori polovica vseh avdiovizualnih avtorjev, in pa izven avdiovizualne industrije. Tam si dodatno delo poišče 42 odstotkov scenaristov in 34 odstotkov režiserjev.

Avdiovizualni avtorji večino plačil, 90 odstotkov, ustvarijo z naslova produkcijskih pogodb, 10 odstotkov prihodkov pa ustvarijo z naslova sekundarnih plačil. To kaže na velik pomen primarnih pogodb, ki so ustvarjalcem največkrat vsiljene s strani producentov oz. so soočeni s ponudbami 'vzemi ali pusti'. Prav zato je pomembno, da evropski zakonodajalci, zdaj, ko odločajo o novi Direktivi o avtorskih pravicah, prepoznajo krute razmere na avdiovizualnem trgu in uzakonijo neodpovedljivo pravico do pravičnega in proporcionalnega nadomestila. Brez tega ne bo trajnostne prihodnosti za evropsko avdiovizualno kreativnost. Poleg tega za samo uzakonitev neodtujljive in neodpovedljive pravice do nadomestila za avdiovizualne avtorje ni nobenih pravnih zadržkov, saj je kompatibilna z mednarodnimi sporazumi, mednarodno zakonodajo in direktivami EU. Več o tem na tej povezavi. 

"Raziskava je jasno pokazala, da so trenutne ekonomske razmere za evropske avdiovizualne ustvarjalce nevzdržne, zato ima zdaj Evropski parlament edinstveno priložnost, da v novi zakonodaji uredi to področje", pravi predsednik FSE Robert Taylor. "Evropska javnost si želi vedno več filmov, serij, dokumentarcev, ki jih ustvarjajo avdiovizualni avtorji, vendar ti finančno komaj shajajo skozi mesec. Zato je čas, da kreativci jasno izrazijo svoje mnenje", pravi predsednik FERA Dan Clifton. "Borimo se za trajnostni razvoj avdiovizualnega sektorja, med drugim tudi zato, da zakonodajalci v obzir vzamejo specifiko sektorja, vendar pa mora zdaj celotna industrija pokazati, da ima vizijo za prihodnost kreativne skupnosti", je poudaril.

V AIPA nas rezultati raziskave niso presenetili, saj že vrsto let opozarjamo na nedopustne razmere, v katerih delujejo avdiovizualni ustvarjalci. Sprejem neodtujljive in neodpovedljive pravice do nadomestila v zakonodajo EU je nujna, če želimo ohraniti evropsko kreativnost in kulturo raznolikost, katere del je tudi Slovenija. Zato pozivamo slovenske oblasti, da Slovenija že zdaj naredi "kakšen korak več" in npr. posodobi četrt stoletja stari Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), ki že davno ne odraža več potreb imetnikov pravic v čedalje bolj digitalnem okolju, temveč z zastarelimi dogmami še naprej zlasti avdiovizualni sektor neupravičeno in neutemeljeno diskriminira v primerjavi z drugimi ustvarjalci. Slovenija bi lahko kot majhna država z omejenim jezikovnim okoljem, a z odličnimi avdiovizualnimi ustvarjalci v okviru EU prevzela pobudo za ureditev razmer na področju ene najbolj kreativnih evropskih industrij.