Na posvetu evropskih avdiovizualcev predvsem o pravičnih pogojih na trgu

Ljubljana, 25. maja - Evropski avdiovizualni ustvarjalci potrebujejo moderno zakonodajo, ki bo sledila hitremu digitalnemu razvoju na trgu. Odlična priložnost za to je implementacija direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z mehanizmi, ki ustvarjalcem zagotavljajo pravično nadomestilo z naslova uporabe njihovih del, ocenjujejo ustvarjalci.

Kot je bilo slišati na današnji regionalni konferenci avdiovizualnih izvajalcev, ki so jo v Ljubljani pripravili Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS), Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in kolektivna organizacija AIPA, imajo odločevalci v državah EU zdaj zgodovinsko priložnost, da podprejo evropsko kulturo in kreativnost in ustvarjalcem omogočijo dobre pogoje za nadaljnje ustvarjanje.

To lahko storijo z vzpostavitvijo dobre pravne podlage, ki bo ustvarjalcem omogočila, da dobijo pravično in proporcionalno nadomestilo z naslova uporabe njihovih del. Evropska direktiva o avtorskih pravicah, sprejeta leta 2019, to omogoča. Na državah članicah pa je, v kolikšni meri želijo zaščititi svoje avdiovizualne ustvarjalce, je bilo eno od sporočil današnjega dogodka.

V času pandemije covida-19, ko se je uporaba digitalnih tehnologij, predvsem spletnih platform, skokovito povečala, se je izkazalo, kako pomembno je pravično nadomestilo. V državah, kjer imajo uveljavljenje sisteme nadomestil, so izvajalci oz. ustvarjalci veliko lažje preživeli krizo, v drugih pa so se socialne težave kreativcev poglabljale. Ena izmed držav, ki ima pravice na področju avdiovizualne industrije najbolje urejene, je Španija.

Kot je dejal José Maria Montes iz španske kolektivne organizacije avdiovizualnih ustvarjalcev AISGE, španska avdiovizualne industrija v minulih desetletjih beležil izjemen uspeh. Španska produkcija se je uveljavila kot globalni igralec na kulturnem in gospodarskem področju, kar pomeni tudi večjo produkcijo del in višje prihodke. Podlaga za to je dobra pravna ureditev, saj imajo španski ustvarjalci že od leta 1996 zagotovljeno pravico do nadomestila, ki velja za štiri vrste uporabe, tudi za splet, kamor sodi tudi streaming oziroma pretok vsebin.

Tega si želijo tudi nemški "avdiovizualci". Država jim je z implementacijo direktive omogočila, da dobivajo nadomestilo za uporabo del na platformah za izmenjavo datotek (npr. YouTube), ne pa tudi za uporabo vsebin na streaming platformah, kot so npr. Netflix, HBO Max, idr., je poudaril direktor nemške kolektivne organizacije GVL in predsednik AEPO-ARTIS Tillo Gerlach. Kljub sprejeti zakonodaji nemški avdiovizualni ustvarjalci ne dobivajo nadomestil od YouTube, saj se zatika pri licenciranju del, kar je posledica tega, da zakonodaja ni predvidela podrobnosti.

Generalni sekretar AEPO-ARTIS Ioan Kaes je predstavil delovanje združenja in izzive, s katerimi se srečujejo evropski avdiovizualni ustvarjalci. "Eden ključnih izzivov je vzpostavitev ustrezne zakonodaje, ki bo omogočila pravična pravila igre na trgu, tudi nadomestila. Trenutno je direktivo implementiralo le 14 od 27 držav EU, med njimi ni Slovenije," je dejal.

Direktor AIPA Gregor Štibernik je ocenil, da je današnja konferenca izjemno pomembna, ne le za igralce, ki so v njenem fokusu, ampak za vse imetnike avtorskih pravic. "Slovenija je v procesu implementacije direktive in je ena od 13 držav, ki direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ni prenesla. S to konferenco želimo odločevalcem sporočiti, da si v avdiovizualnem sektorju želimo, da bi jo implementirali na način, da bi vsem avdiovizualnim ustvarjalcem omogočili čim bolj kreativno okolje," je poudaril.

Strokovnjak za avtorsko pravo iz družbe CMS Robert Kordič je predstavil predlog implementacije direktive v slovensko zakonodajo. Kot je dejal, ta prinaša nekaj novih pravic za izvajalce, na podlagi katerih bo možno urediti pogodbena razmerja na način, da bodo imeli ustvarjalci več pravic. V prvi vrsti gre za pravico do pravičnega in proporcionalnega nadomestila z naslova uporabe njihovih del, je poudaril.

Direktor madžarske kolektivne organizacije EJI Pal Tomori je medtem predstavil sistem razširjenega kolektivnega upravljanja, ki ga uspešno uporabljajo na Madžarskem. Kot je dejal, sistem omogoča, da lahko iz sistema kolektivnega upravljanja izstopijo vsi tisti, ki mislijo, da zmorejo sami učinkoviteje upravljati svoje pravice.

Vir: STA