Države EU implementirale direktivo DSM, slovenska zakonodaja ena najmodernejših na svetu

Poljska je kot zadnja država EU implementirala direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (direktiva DSM), ki je začela veljati pred petimi leti, rok za implementacijo pa je potekel junija 2021. Slovenija je direktivo implementirala septembra 2022, in sicer z novelama Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). Po mnenju slovenskih, evropskih in svetovnih strokovnjakov s področja avtorskega prava je Slovenija s to implementacijo dobila eno najboljših avtorskih zakonodaj v EU in svetu, saj ščiti široko paleto pravic avdiovizualnih ustvarjalcev na spletu. 

Kot je ob poljski implementaciji DSM direktive (več o tem tukaj) povedal direktor AIPA Gregor Štibernik, je sprememba poljske zakonodaje o avtorskih pravicah velik korak naprej v prizadevanjih za pravično nadomestilo ustvarjalcem v digitalni dobi. Implementaciji direktiv DSM in SatCab II bosta zagotovili boljšo zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in drugih ustvarjalcev, kar bo pozitivno vplivalo na poljsko kulturno in medijsko krajino, nam pa olajšala izmenjavo nadomestil. Ob tem je poudaril, da se je s tem Poljska pridružila državam, med katerimi je tudi Slovenija, kjer so se odločili, da bodo podprli svoje ustvarjalce in s tem ohranili svojo kulturo in ustvarjalnost. Slovenija je s predlansko implementacijo direktive DSM dobila eno najnaprednejših zakonodaj, ki med drugim zagotavlja tudi pravična nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce. »Na to smo lahko upravičeno ponosni, saj je Slovenija s tem korakom postala primer svetovne dobre prakse,« je še dodal Štibernik.  

Implementacija DSM direktive bo olajšala izmenjavo nadomestil

Ob tem obžaluje, da nekatere države pri implementaciji niso sledile cilju in namenu direktive. AIPA, ZAPA in ostale proaktivne organizacije si bodo vsekakor tudi v prihodnje prizadevale, da se tam, kjer je bila implementacija površna, vzpostavi imetnikom pravic prijazen sistem kolektivnega uveljavljanja. »Končni cilj je, da se na prostoru celotne Evrope zagotovi sistem pravičnega nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce, ki bi lahko še lažje in več ustvarjali. S tem pa bi zagotovo okrepili evropsko kulturno raznolikost in dali pozitiven signal preostanku sveta,« je še dejal Gregor Štibernik.

EU je direktivo sprejela zaradi novih poslovnih modelov in razcveta uporabe prek spleta

Evropska komisija je začela direktivo pripravljati že leta 2016, in sicer kot del širših prizadevanj za posodobitev zakonodaje o avtorski pravici v digitalni dobi. Septembra 2016 je komisija predstavila osnutek direktive kot del svoje strategije za enotni digitalni trg (Digital Single Market Strategy), ki jo je prvič napovedala maja 2015. Kot so poudarili ob predstavitvi, se mora zakonodaja na področju urejanja avtorske in sorodnih pravic zaradi novih poslovnih modelov in novih akterjev ustrezno prilagoditi prihajajočim razmeram na digitalnem trgu, hkrati pa mora spodbujati tehnološki razvoj in zagotoviti spoštovanje avtorskih in sorodnih pravic.

Slovenija z eno najmodernejših zakonodaj na svetu

Slovenski avdiovizualni ustvarjalci so z implementacijo direktive DSM pridobili širši obseg pravic in zaščite, predvsem v smislu pravičnega nadomestila za uporabo njihovih del na digitalnih platformah. »Implementacija direktive v Sloveniji vključuje več ključnih pridobitev, in sicer primerno  in sorazmerno plačilo filmarjem za uporabo del (in izvedb) na spletnih platformah, pravico do dostopa podatkov o uporabi in zagotavljanje pravičnejšega pogodbenega ravnovesja. Direktiva namreč prinaša tudi mehanizme za izboljšanje pogajalskega položaja ustvarjalcev pri sklenitvi pogodb, kar bi moralo zagotoviti pravičnejše pogodbe,« je dejal vodja pravne službe AIPA mag. Uroš Rožič.

Noveli ZASP in ZKUASP sta deloma odpravili večletni deficit pri pravicah

Ob tem je poudaril, da sta noveli ZASP in ZKUASP  sicer delno odpravili tudi večletni deficit pri pravicah avdiovizualnih ustvarjalcev, vendar pa deloma tudi onemogočata učinkovito uveljavljanje pravic, ki jih je prinesla DSM direktiva. »Izpostaviti velja predvsem zastarela določila 45. člena ZKUASP, saj, verjetno nehote, onemogočajo zastavljeni cilj, in sicer določanje začasnih tarif do primernega  in sorazmernega plačila, zaradi česar je v Sloveniji še vedno veliko izzivov. Tu mislimo predvsem na dolgotrajne postopke pri izdaji dovoljenj za kolektivno upravljanje in različne interpretacije pri izvajanju zakonodaje, kar posledično upočasnjuje uveljavljanje pravic filmarjev v praksi,« je izpostavil Rožič.

Države EU so različno implementirale direktivo

Slovenija, pa tudi nekatere druge države članice EU, ki prej niso poznale mehanizmov za plačilo avdiovizualnih ustvarjalcev v svoji nacionalni zakonodaji, so izkoristile priložnost implementacije direktive DSM za uvedbo rešitev, s katerimi so izboljšale položaj filmskih ustvarjalcev. Poleg Slovenije se med te države uvrščajo še Belgija, Francija, Nemčija, Litva in Španija. Številne te priložnosti niso izkoristile, zato se soočajo s precejšnjimi težavami pri zagotavljanju pravic domačim avdiovizualnim ustvarjalcem.

Implementacija z dolgoročnim vpliv na avtorsko pravico v Sloveniji in drugih državah EU

Uroš Rožič je ocenil, da bo imela implementacija DSM direktive dolgoročen vpliv na avtorske in sorodne pravice, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah EU. »Med te vplive sodijo večje priznanje avtorske pravice, in sicer predvsem na digitalnem trgu. Ustvarjalci bodo imeli večje možnosti, da dobijo plačilo za uporabo svojih del, kar bo spodbudilo ustvarjanje kulturnih vsebin.«.

Poleg tega implementacija prinaša večje zaupanje v digitalni trg, saj bodo z izboljšanjem zaščite avtorske pravice ustvarjalci bolj motivirani, da dovolijo uporabo del na digitalnih platformah, kar bo prispevalo k rasti digitalnega trga. »V državah, ki niso implementirale direktive v celoti oz. tudi uzakonile pravic do nadomestil, bi lahko prišlo do neenakosti v pogojih za ustvarjalce. To bi lahko v skrajnih posledicah vodilo do »migracij« ustvarjalnosti v bolj spodbudna okolja, kjer so njihove pravice bolje zaščitene,« je še ocenil Rožič.

»Vendar pa še tako dobri nameni zakonodajalca ostanejo zgolj črka na papirju, če zakon ne more zaživeti v praksi zaradi neizvajanja sicer jasnih določb,« je dodal Štibernik, in ob tem opomnil, da bo kmalu minilo že dve leti, odkar je AIPA oddala vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje določenih pravic soavtorjev AV del.