Avtorska pravica v prihodnosti
Datum objave: 13.12.2019
Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) je v Bruslju pripravilo letni seminar na temo Zaščita izvajalcev v prihodnosti. Seminarja so se udeležili številni predstavniki kolektivnih organizacij, med drugimi tudi direktor AIPA Gregor Štibernik, strokovnjaki s področja avtorske zakonodaje, predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in predstavniki Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). Izvajalci in kolektivne organizacije so znova opozorili na premajhno zaščito, ki so je deležni, s čimer so se strinjali tudi pravni strokovnjaki.
Kot je na odmevni okrogli mizi dejala profesorica avtorskega prava na Max Planck Institute in svetovalka Evropske komisije Silke von Lewinski, je kolektivno upravljanje pravic edini učinkovit način za implementacijo 18. člena Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Ta med drugim predvideva neodtujljivo pravico do nadomestila. Na okrogli mizi so poleg Von Lewinske sodelovali še nekateri drugi svetovni strokovnjaki s področja avtorskega prava, in sicer profesorica Raquel Xalabarder (vodja katedre za intelektualno lastnino na katalonski univerzi UOC), profesor Martin Kretschmer (profesor na univerzi v Glasgowu in direktor CREATe Centre) in profesor Andre Lucas (univerza v Nantesu).
Profesorica Xalabarderjeva je ocenila, da je uzakonitev neodtujljive pravice do nadomestila, ki je kolektivno upravljana, nujna. Le v tem primeru lahko ustvarjalcem zagotovimo pravično nadomestilo, je dejala. Xalabarderjeva je sicer avtorica odmevne študije o pomenu uvedbe pravičnega nadomestila, v kateri je zapisala, da je uzakonitev neodtujljive in neodpovedljive pravice do nadomestila za avdiovizualne avtorje kompatibilna z mednarodnimi sporazumi, mednarodno zakonodajo in direktivami EU. Sama uvedba pa je nujna zaradi vse hitrejšega razvoja avdiovizualnega sektorja in bliskovite rasti uporabe digitalnih del. Študija ugotavlja, da je uvedba novih pravil igre na področju popravka pogodb in transparentnosti, ki jih predvidevajo nekatere države in nova EU direktiva, nujna, vendar ne bo zagotovila pravičnega nadomestila za avtorje. To je moč doseči le z uzakonitvijo neodtujljive in neodpovedljive pravico do nadomestila, ki pa mora v zakonu imeti zapisane nekatere zaveze.
S tem so se strinjali navzoči, študijo in napore avtorskih organizacij pa podpiramo tudi v AIPA. Kot vedno poudarjamo, nas v AIPA vodi načelo, da morajo vsi imetniki sorazmerno participirati na prihodkih, ustvarjenih z uporabo del. To je namreč osnova za nadaljnje ustvarjanje, česar se v Sloveniji zaradi omejenega kadrovskega bazena in majhnega, jezikovno omejenega trga, (pre)dobro zavedamo. Slovenski avdiovizualni avtorji, izvajalci in producenti so (še vedno) v zelo slabem in podrejenem položaju v primerjavi z ustvarjalci na glasbenem ali literarnem področju.
Zato si bomo prizadevali, da bi se pravice avdiovizualcev izenačile npr. s pravicami glasbenih kolegov. Zato pozivamo snovalce zakonodaje, da pri prenosu Direktive dajo posebno pozornost avdiovizualnim avtorjem, igralcem in producentom in njihovim pravicam.
V AIPA smo na sodelovanje pripravljeni in imamo pripravljene rešitve. Le s skupnimi močmi lahko spremenimo Slovenijo v ustvarjalcem prijazno okolje, Slovenijo pa pripravimo na izzive digitalne družbe. Da gre za še kako gospodarsko pomembno dejavnost, pa si lahko preberete na tej povezavi.
