Danes je 7. junij…
Datum objave: 07.06.2021
…rok za implementacijo dveh, za AV sektor izjemno pomembnih, direktiv:
a) Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju (CDSM)
b) Direktive (EU) 2019/789 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov.
Slovenija bo za nekaj mesecev zamudila ta rok, saj je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo šele 25. 5. 20121 objavilo prvi osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter osnutek predloga Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic.
Da se razumemo: s tem ni nič narobe, saj zaradi pandemije pri implementaciji zamuja večina držav EU. Zamuda je pravzaprav odločna priložnost, da predlagatelj pozorno spremlja strokovno razpravo in odzive v tistih redkih državah, ki so direktivo (vsaj deloma) že prenesle (Nemčija, Nizozemska, Francija). Tudi evropska komisija je šele tik pred zdajci (4. 6. 2021) objavila smernice za implementacijo 17. člena CDSM.
Naši odločevalci so zainteresirano in strokovno javnost k sodelovanju pozvali že pred oblikovanjem gradiva, in sicer z obvestilom na svoji spletni strani z dne 11. 3. 2020. Zaradi širjenja koronavirusa so bili, žal, odpovedani javni posveti, smo pa zainteresirani lahko 30. 4. 2020 podali svoja pisna stališča, ki so pripravljavcem služila kot izhodišče za pripravo predloga zakona. Predlagatelj je prejel nekaj več kot 50 pisnih stališč zainteresirane in strokovne javnosti (kolektivnih organizacij, osnovnih šol, muzejev, knjižnic, igralcev, itd.), ki jih je dne 5. 6. 2020 objavil na svoji spletni strani ter hkrati objavil poziv k posredovanju komentarjev na objavljena pisna stališča z rokom do 30. 6. 2020. Predlagatelj je na prejeta in objavljena pisna stališča prejel odzive s strani desetih predstavnikov zainteresirane in strokovne javnosti.
Zakaj tako dolg uvod?
Objavljena osnutka predloga zakonov ZASP in ZKUASP sta sicer opolnomočila imetnike pravic na AV delih na področjih, kjer do sedaj še niso imeli pravic, ki bi jih lahko kolektivno upravljali. Smo pa v primerjavi s progresivnimi državami, kot sta npr. Španija in Poljska, šele na pol poti.
Če želimo narediti v Sloveniji AV ustvarjalcem prijazno, državi pa donosno ustvarjalno okolje, je v nadaljnjem zakonodajnem procesu potrebno spričo rahljanja protikoronskih ukrepov nemudoma pričeti z javnimi razpravami, saj lahko samo znotraj neposrednega strokovnega trialoga (uporabniki-upravičenci-pripravljavec zakona) najdemo najboljše rešitve.
Pri tem se bo potrebno osredotočiti zlasti na dvoje:
a) Čim več pravic naj se uveljavlja kolektivno!
Imetniki pravic so zelo jasno v velikem številu izrazili svoja pričakovanja, še zlasti interes po čim širšem kolektivnem upravljanju njihovih pravic. Ti interesi niso v nasprotju z javnim interesom, drugih predlogov pa med gradivi ne zasledimo. Zato je nujno potrebno prediskutirati, na osnovi katerih mednarodnih primerjav ali praks se je predlagatelj odločili za tak osnutek predloga ter zlasti, zakaj ni upoštevan 12. člen Direktive.
Tudi 18. člen ni optimalno prenesen, pri čemer velja opozoriti na nedavno študijo Svetovnega urada za intelektualno lastnino[1], predvsem na zapis na strani 49: "What remains is that performers transfer value to streaming services beyond that which is compensated by market centric royalty payments. It seems that the policy goals and principles of equitable remuneration are best fulfilled by a streaming remuneration in the nature of a communication to the public royalty that is outside of any recording agreement, is not waivable by the performer and it is collected and distributed by performers' CMOs."
Skratka, v luči prejetih in javno objavljenih pobud od leta 2019 dalje je upravičeno moč pričakovati čim širše kolektivno upravljanje pravic, saj kakršnih koli drugih predlogov nismo zasledili. Kar je pričakovano, saj tudi zavezanci za plačilo dobro vedo, da le kolektivno uveljavljan je zagotavlja minimalno administrativno obremenitev tudi za njih. To izjemno hitra širitev novih načinov uporabe AV del v 21. stoletju smo še potrjuje.
b) Skladi, skladi in še enkrat skladi!
Tako niti najbolj pereče zadeve (npr. Statut kolektivne organizacije v obliki notarskega zapisnika) niso bile odpravljene, predvsem pa spričo vztrajanja pri stanju, za katerega izboljšave imamo številne predloge, pogrešamo kakršnokoli analizo mednarodne prakse za 'ne-spremembe'.
Npr. mednarodna praksa namreč kaže, da ni države, ki bi sredstva iz skladov omejevala smo na fizične osebe tako, kot jih pri ureja ZKUASP. Vprašljiva je tudi zakonska omejitev višine odvajanja sredstev v sklade, saj s tem po nepotrebnem omejujemo vzpodbujanje nastajanja, promocijo in razširjanje AV del. Ta prostor, ki nastaja, pa zapolnjujejo tujci s svojim proaktivnim pristopom.