Študija: generativna umetna inteligenca pri učenju krši številne avtorske pravice

Učenje generativne umetne inteligence prinaša številne kršitve avtorskih pravic, saj omenjeni proces namreč ne ustreza definiciji rudarjenja besedil in podatkov, za katere veljajo izjeme v evropski avtorski zakonodaji. Sistemi umetne inteligence si namreč v procesu učenja zapomnijo in ponovno ustvarijo dele učnih podatkov oz. jih reproducirajo, kar je po evropskem pravu očitna kršitev avtorskih pravic. Tudi v AIPA delimo mnenje, da upravljavci umetne inteligence pri učenju teh sistemov kršijo zakonodaje držav članic EU in evropsko zakonodajo.

Ugotovitve iz študije Avtorske pravice in učenje generativne umetne inteligence – tehnološke in pravne osnove (Copyright & Training of Generative AI - Technological and Legal Foundations), ki jo je naročila evropska Pobuda za avtorske pravice (Copyright Initiative), sta pred dnevi v Evropskem parlamentu predstavila njena avtorja, prof. dr. Tim W. Dornis z univerze v Hannovru in prof. dr. Sebastian Stober z univerze v Magdeburgu. Kot je ob predstavitvi dejal Stober, študija zagotavlja tehnološko in pravno podlago za reševanje nepooblaščene uporabe intelektualne lastnine v procesu učenja umetne inteligence, hkrati pa predstavlja pomemben korak naprej pri zaščiti ustvarjalcev.

Učenje umetne inteligence ne sodi pod okrilje rudarjenja besedil in podatkov

Nemški evropski poslanec iz vrst CDU/LPP Axel Voss, ki je gostil predstavitev študije, je poudaril, da študija potrjuje, da učenje generativne umetne inteligence ni zajeto v definiciji podatkovnega in besedilnega rudarjenja, kot to trdijo nekateri upravljalci teh sistemov. To pomeni, da za sisteme umetne inteligence ne veljajo izjeme. Dodal je, da študija ponuja konkretne predloge za zaščito človekove ustvarjalnosti, ob tem pa tudi spodbuja razvoj inovacij na področju umetne inteligence.

Odločevalci morajo ukrepati

"Študija je zelo pomembna, ker dokazuje, da imamo opravka s tatvino intelektualne lastnine," je ocenila pravnica Evropske zveze novinarjev (EFJ) Hanna Möllers. Kot je dejala: "Je zdaj žogica na strani odločevalcev, ki morajo sprejeti ustrezne zaključke ter zaustaviti to krajo, zaradi katere so oškodovani številni avtorji del".

S tem se je strinjal tudi predstavnik Copyright Intiative Matthias Hornschuh, ki je ob tem ocenil, da mora EU zaščiti evropske avtorje, tudi z uzakonitvijo nadomestil. "Zaenkrat nadomestil ni, umetna inteligenca pa celo grozi, da bo nadomestila ustvarjalce, kar bi ogrozilo njihov položaj in obstoj. To pa zagotovo ne more biti v interesu EU. Zato je nujno, da odločevalci študijo preučijo in na podlagi izsledkov postavijo trdne pravne temelje za uporabo generativne umetne inteligence," je poudaril.

AIPA: Ne sme se ponoviti zgodba s pretočnimi platformami

V AIPA pozdravljamo študijo, saj gre še za en dokaz, da upravljavci umetne inteligence pri učenju teh sistemov kršijo zakonodaje držav članic EU in evropsko zakonodajo. "Področje umetne inteligence se izredno hitro razvija oz. gre za najhitreje razvijajočo se tehnologijo v zadnjih desetletjih. Ta razvoj vpliva tudi na avdiovizualni sektor. Zato v AIPA podpiramo napore vseh za ureditev tega področja, tudi po sprejemu akta o umetni inteligenci, pri pripravi katerega smo v okviru krovnih združenj aktivno sodelovali," je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

"Kot smo večkrat poudarili, je za razvoj panoge treba nujno postaviti jasna pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Te v večini držav (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič. To se dogaja že vrsto let. Zato je glavna naloga odločevalcev, da pripravijo zakonodajo, ki bo kos hitremu razvoju tehnologije, predvsem pa mora imeti zobe, ne biti le mrtva črka na papirju," poudarja Štibernik.

Nujna so nadomestila za uporabo del

Kot je pojasnil, EU z aktom o umetni inteligenci od razvijalcev teh sistemov zahteva transparentnost pri uporabi. Vendar samo sprejetje ustvarjalcem ne prinaša nikakršnih ekonomskih pravic, saj bodo ustvarjalci po letu 2027 dobili zgolj informacijo o tem, da je bila njihova zaščitena vsebina uporabljena. "Zato bo nujno storiti tudi naslednje korake v smeri, da bodo tudi ustvarjalci prejeli plačilo za uporabo njihovih del, če jim že zakonodaja odvzema učinkovito možnost, da takšno eksploatacijo sploh dovolijo," je izpostavil.

Vodja pravne službe AIPA mag. Uroš Rožič pa je dejal, da si v AIPA prizadevajo, da bi se čim prej znova odprla avtorska zakonodaja, tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji. "Zakonodaja bi morala ustvarjalcem priznati izključne materialne pravice, pravice do primernega nadomestila oz. pravice do pravičnega nadomestila. Poleg tega pa bi morala dosledneje priznavati moralne avtorske in osebnostne pravice," je poudaril.