Tesnejše sodelovanje slovenskih kolektivnih organizacij
Datum objave: 09.01.2024
Tesnejše sodelovanje slovenskih kolektivnih organizacij
Slovenske kolektivne organizacije AIPA, IPF in ZAMP so konec leta 2023 podpisale pismo o nameri, s katerim želijo vzpostaviti formalno sodelovanje na področjih, kjer je moč najti sinergije. Takšen primer je naprimer skorajšnje zbiranje nadomestil od malih uporabnikov, na katerega se pripravlja AIPA. Preteklo sodelovanje kolektivnih organizacij pa je tudi že dalo konkretne rezultate - ustanovitev in delovanje kolektivne organizacije Kopriva.
Ideja po tesnejšem sodelovanju kolektivnih organizacij AIPA, IPF in ZAMP še zdaleč ni nova, saj se o povezovanju na določenih področjih pogovarjamo že leta, nekaj idej in projektov pa smo vmes tudi uresničili. »Slovenski trg je majhen in res nima smisla, da na več koncih hkrati razvijamo enake poslovne modele. AIPA bo na podlagi sodobne slovenske zakonodaje kmalu začela z zbiranjem nadomestil od malih uporabnikov, zato se nam je zdelo edino logično, da se obrnemo na IPF, ki ima za to vzpostavljen najcenejši in najbolj učinkovit sistem, predvsem pa zagotavlja pregledno sodelovanje,« razlaga direktor AIPA Gregor Štibernik.
Kako si zamišljamo sodelovanje?
V tej fazi smo podpisali pismo o nameri, ki je podlaga za začetek snovanja bolj formalne oblike sodelovanja. »Za sedaj imamo v fokusu vse, kar je povezano z zbiranjem nadomestil, prav gotovo je sodelovanje možno tudi naprimer na področju delitve, računovodstva in druge administracije, mednarodnega sodelovanja,« našteva Štibernik. Opcij je več in v iskanju najustreznejše rešitve se bomo prav gotovo zgledovali tudi po tujih uspešnih praksah. Na AV področju je naprimer zelo sveže sodelovanje med igralsko, producentsko in soavtorsko organizacijo v Združenem kraljestvu, kjer kolektivne organizacije skozi skupen nastop zbirajo nadomestila od hotelov. To samo kaže, kako vizionarska je bila AIPA ob svoji ustanovitvi.
Ostajamo odprti za povezovanje še z drugimi organizacijami
Iniciatorji sporazuma smo sicer IPF, AIPA in ZAMP, pridruži pa se lahko vsaka kolektivna organizacija, ki v sodelovanju prepozna možnosti za učinkovitejše in preglednejše poslovanje. »Ustanovitev kolektivne organizacije Kopriva je primer, ko smo nekatere organizacije podprle njeno ustanovitev, sedaj pa preko Koprive skupaj zbiramo, kar nam na eni strani zmanjšuje stroške, na drugi pa se lahko poslovodstvo Koprive v celoti posveti svojemu poslanstvu, to je zbiranju. In tu je Kopriva na zadovoljstvo vseh res uspešna,« primer dobre prakse navaja Gregor Štibernik in zaključuje: »Zakaj ne bi tam, kjer se organizacije prekrivamo, ponovili zgodbe na drugih področjih uporabe zaščitenih del?«
