AIPA poziva k vzpostavi ravnovesja v avtorskopravni zakonodaji EU

Čas pogovorov o reformi EU zakonodaje na področju avtorskega prava in sprejemanje predloga EU direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu z dne 14. septembra 2016 je ključni trenutek za zaščito pravic igralcev, saj je tudi za nas potrebno zagotoviti pravično nadomestilo iz naslova t.i. streaminga in ostalih storitev pretakanja vsebin z interneta.

Na žalost Evropska komisija ni uspela prilagoditi avtorske zakonodaje EU digitalnemu okolju. Način, na katerega je predlog direktive predstavljen Evropski komisiji, ne ustreza namenu, ki bi ga naj direktiva dosegla v praksi, saj implementacija predloga ne pomeni, da bodo igralci primerno poplačani niti jih ne bo postavila v boljši položaj za doseganje pravičnega deleža prihodka, ki jih njihova dela ustvarijo z uporabo na spletu.

Kljub temu, da legalna uporaba varovanih del s storitvami t.i. streaminga in drugega pretakanja vsebin preko ponudnikov, kot so iTunes, Spotify in Netflix, ves čas narašča po priljubljenosti in generiranem prihodku, igralci še naprej ostajajo praznih rok.

Če želijo zakonodajalci resnično izboljšati položaj igralcev v Sloveniji in Evropi, potem zgolj naslavljanje problema pogodbenih razmerij med igralci in filmskimi producenti[1] preprosto ne zadošča.

Kar igralci v tem trenutku potrebujejo, je pravica do nadomestila za storitve dajanja na voljo javnosti, ki so ga dolžni plačati ponudniki storitev (kot npr. iTunes, Netfliy, Spotify...), in umestitev te pravice v obseg obveznega kolektivnega uveljavljanja.

Zato na AIPA pozivamo k vključitvi novega člena 13bis v osnutek direktive, ki naj se glasi:

“Če je izvajalec prenesel izključno pravico dajanja na voljo javnosti, ne glede na pogoje, pod katerimi je to pravico prenesel, ima izvajalec pravico do primernega nadomestila, ki ga plača uporabnik za dajanje izvajalčevih posnetih izvedb na voljo javnosti. Izvajalec se pravici do primernega nadomestila za dajanje na voljo javnosti ne more odreči. Nadomestila za to pravico zbira in deli kolektivna organizacija za pravice izvajalcev.”

 Zakaj so določbe v predlogu direktive nezadostne?

Predlog direktive je v členih 14-16 zelo šibek in za 95 % igralcev se tudi po implementaciji teh členov ne bo nič spremenilo. Implementacija členov v predlagani obliki ne bo vodila do bolj pravičnega nadomestila, čeprav bi ob branju naslova poglavja to lahko sklepali. Predlogi namreč v celoti zanemarjajo pomen izvajalčevega dela in ustvarjalnosti.

Člen 14 uvaja obvezo preglednosti filmskih producentov nasproti igralcem, saj bi morali filmski producenti razkriti podatke o prihodkih, ustvarjenih z uporabo avdiovizualnih del. Ob tem naj poudarimo, da Evropska komisija zmotno domneva, da rešitev za igralce leži v večji preglednosti njihovih pogodb. Ravno nasprotno – dejstvo je, da preglednost pogodb za 95 % igralcev sploh ni problem, saj je, žal, realnost taka, da s pogodbo preprosto prenesejo vse pravice na filmskega producenta v zameno za enkratno plačilo.

Preglednost bi lahko bila koristna kvečjemu za peščico igralcev, pa še v tem primeru jim preglednost pogodb sama po sebi ne bi nujno izboljšala pogajalske pozicije nasproti producentom.

Nadalje je sporno, da bi naj bila predlagana obveza preglednosti omejena le na tiste igralce, katerih prispevek k delu ali izvedbi je “znaten” (ob tem se takoj zastavi vprašanje, kdo je tisti, ki bo o tem odločal, na podlagi česa bo določal in v primerjavi s čim?), ali pa bi bile izključene izvedbe, kjer je “upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke”.

Ti kriteriji še dodatno šibijo že tako šibek predlog!

Obveza preglednosti bi torej lahko koristila le zelo redkim in zelo znanim igralcev, kar prav gotovo ni bil namen predlagatelja. Dejstvo je, da zelo znani igralci takih obvez niti ne potrebujejo, saj imajo v svojih pogodbah znatno boljša pogajalska izhodišča, za veliko večino igralcev pa je tako določilo neuporabno.

Učinkovitost prilagoditvenega mehanizma iz člena 15 je ravno tako vprašljiva, saj bi uporaba mehanizma prišla v poštev le v primerih, kjer bi bilo dokazano, da je “upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke”. Še več, predlagatelj domneva, da igralcev ne skrbi, kako bi njihova zahteva vplivala na njihove bodoče odnose s filmskimi producenti, ter da imajo igralci na voljo sredstva za dolgoletne boje na sodišču.

Evropski komisiji je očitno spodletelo pri poskusu, da bi vpeljala kakršne koli uporabne mehanizme za igralce in s tem ignorira glas preko 500.000 izvajalcev, ki jih zastopa koalicija FAIR INTERNET. Igralcem je s tem onemogočen dostop do pravične digitalne ekonomije, ki ji je očitno mar le za interese velikih družb.

AIPA zato v imenu svojih članov igralcev poziva vlado in pristojno ministrstvo, da poskrbi za vnos potrebnega amandmaja v predlog direktive, ki bo učinkovito vzpostavil ravnovesje na področju avtorskih pravic in s tem zagotovil, da bodo slovenski igralci, kot tudi naši kolegi po celi Evropi, prejeli pravična nadomestila za dajanje njihovih izvedb na voljo javnosti.

Ludvik Bagari, podpredsednik Skupščine izvajalcev AIPA