Dogovor o digitalnem davku do poletja

Odločitev o obdavčitvi spletnih velikanov na globalni ravni bo najverjetneje padla do poletja, je pred dnevi ocenil nemški finančni minister Olaf Scholz. Kot je dejal za nemške medije po pogovoru z novo ameriško finančno ministrico Janet Yellen, se države, ki sodelujejo v mednarodnih pogajanjih v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), povečini strinjajo, da je globalni digitalni davek nujen.

ZDA so se konec junija lani umaknile iz pogovorov o obdavčitvi digitalnih velikanov, kot razlog za "začasno prekinitev pogovorov" pa so Američani navedli pandemijo covid-19. V resnici naj bi šlo za akcijo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je s tem uvedbo digitalnega davka umaknil iz mednarodne agende, državam, ki bi samostojno uvedle davek, pa zagrozil s protiukrepi. Zato je digitalni davek efektivno uvedla le Francija, napovedale, a ne uveljavile, pa so ga med drugim še Španija, Italija, Češka, Tajska, Indonezija in tudi Slovenija, o čemer smo pisali pred letom in pol (http://www.aipa.si/sl/Novice/2019/Maj/Slovenija-gre-v-digitalni-davek).

Z novo administracijo predsednika Joea Bidena je v ZDA zavel nov veter na področju multilaterizma, ocenjujejo strokovnjaki. Yellenova je že na zaslišanju v senatu pred tedni podprla idejo pravične obdavčitve internetnih velikanov. "Tak davek bi nam omogočil, da poberemo pravičen delež od korporacij, hkrati pa ohranimo konkurenčnost naših podjetij in zmanjšamo privlačnost prenašanja aktivnosti ameriških podjetij v tujino," je takrat dejala Yellenova. Njeno oceno je takoj pozdravil francoski finančni minister Bruno Le Maire, ki je ocenil, da gre za veliko spremembo in dobro novico.

OECD je letošnji julij določila kot skrajni rok za končanje pogajanj, s čimer so se strinjali tudi predstavniki EU, ki pa, če ne bo dogovora, ne izključujejo enostranskih ukrepov. Kot je pred časom dejal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, želi komisija globalno davčno rešitev, ki bo odgovarjala izzivom in tehnologiji 21. stoletja. Zato EU podpira predlog OECD. "Če se bo izkazalo, da dogovor letos ne bo mogoč, pa bo EU pripravila svoj predlog," je dejal Gentiloni. Ob tem je poudaril, da bo Evropska komisija v vmesnem času podpirala vse države članice, ki so že pripravile lastne predloge za obdavčitev digitalnih velikanov.

Generalni sekretar OECD Angel Gurria je ob umiku ZDA iz pogajanj poudaril, da bi lahko ta poteza poslabšala trgovinske odnose. "Gre za najslabši možni čas, da bi se trgovinski odnosi med državami pokvarili," je takrat ocenil Gurria. Ob tem je posvaril, da bi lahko v prihodnje še več držav sprejelo enostranske ukrepe, tiste, ki so jih že pripravile, a ne uveljavile, pa naj bi z uveljavitvijo pohitele. "To bi lahko privedlo do davčnih sporov in povečalo trgovinske napetosti. Trgovinske vojne v času pandemije lahko dodatno prizadenejo gospodarstva, delovna mesta in zaupanje trgov. To pa je - kot vemo - visoka cena za vse," je dejal.

Kot je znano, so nekatere evropske države napovedale uvedbo digitalnega davka za letos, vendar so odločitev zaradi pogajanj pod okriljem OECD preložile. Med njimi je tudi Slovenija.

Evropska komisija je zato pred tedni predstavila strateški okvir, ki med drugim predvideva javno debato glede uvedbe digitalnega davka na ravni unije. Komisija želi na ta način od vseh vpletenih strani dobiti informacije o učinkih, ki bi jih prinesla morebitna uvedba davka, nato pa bo, če pogajanja v okviru OECD ne bi uspela, pripravila svoj predlog. Ta naj bi bil pripravljen do konca letošnjega leta, digitalni davek pa bi na ravni EU uvedli najkasneje 1. januarja 2023, so napovedali v Evropski komisiji.

V AIPA menimo, da mora biti zakonodaja enaka za vse, tudi za velike spletne platforme, ki dobičke ustvarjajo po celem svetu, plačujejo pa le v ZDA ali kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo. To je še toliko bolj pomembno v času pandemije koronavirusa, ko se je pokazalo, da spletne platforme (zaradi različnih omejitev gibanja prebivalstva) beležijo najboljše poslovne rezultate v zgodovini, medtem ko je globalni kulturni in kreativni sektor zaradi pandemije eden najbolj prizadetih gospodarskih sektorjev na svetu, saj umetniki ne morejo delati. S tem se je njihov finančni in socialni položaj močno poslabšal, kar pomeni, da so številni prisiljeni opustiti ustvarjanje. Zato številni ustvarjalci in njihove organizacije v EU in drugod po svetu (upravičeno) pozivajo k pravični delitvi ustvarjenih prihodkov, saj brez del ustvarjalcev ne bi bilo niti prihodkov platform.