Prostora za razvoj AV področja je še veliko

Evropski državljani bodo v prihodnjih tednih izvolili nove predstavnike v Evropskem parlamentu. Odhajajoči parlamentarci so za evropske ustvarjalce veliko naredili. Tako so v sedanjem sklicu prenovili Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki prinaša več reda in jasne zaveze za VOD platforme, prenovili so Direktivo o radiofuziji in retransmisiji ter, seveda, sprejeli Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Slednja prvič na vseevropski ravni prinaša možnost pravičnega nadomestila za ustvarjalce z naslova uporabe njihovih del.

Zato se mnogi sprašujejo, če bi lahko naslednji sklic Parlamenta sploh še kaj naredil za ustvarjalce? "Odgovor je da", poudarjajo v Svetovnem združenju avdiovizualnih avtorjev (SAA). Po mnenju SAA bi se morali parlamentarci v prihodnjih letih usmeriti na tri ključne točke:

1. Prva je vzpostavitev novih rešitev za izboljšanje finančnega in socialnega položaja ustvarjalcev ter odprava različnih vrzeli. Najboljši način za spopadanje s tem je ustanovitev delovne skupine evropskih parlamentarcev, ki bi v sodelovanju z ustvarjalci skrbela za evropski kreativni sektor.

2. Naslednja točka, ki bi ji morali v prihodnjem sklicu posvetiti veliko pozornosti, je pravičnost med spoloma. Ustvarjalke so slabše plačane od moških kolegov, dobijo manj projektov, če pa jih, so ti slabše financirani. Zato bi morali parlamentarci v okviru svojih pristojnosti rešiti nastale razmere, tudi z uzakonitvijo različnih varovalnih mehanizmov za enakost med spoloma, ne le na avdiovizualnem in kreativnem področju, ampak nasploh.

3. Tretja točka na "seznamu nalog" je globalna promocija evropske kulture, njene raznolikosti in pravic evropskih ustvarjalcev. Parlament je doslej odigral zelo pomembno vlogo kot branilec evropskih vrednot na mednarodni sceni. V prihodnje pa bi moral stopiti še korak naprej in na globalni ravni stremeti k še večji (zakonodajni) zaščiti evropske kulture in njenih ustvarjalcev, tudi v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). To so 16. aprila letos na srečanju nenazadnje poudarili kulturni ministri EU, ki so v skupni izjavi zapisali, "da je odgovornost EU, da imajo evropski avtorji ustrezne pravice (avtorske in druge), ki jim omogočajo nadaljnje ustvarjanje in s tem krepitev evropske kreativnosti v digitalni dobi. S tem bo EU zaščitila evropsko kulturno raznolikost in zagotovila, da imajo do evropskih del dostop ne le vsi v EU, ampak tudi širše", poudarjajo v SAA. Ob tem dodajajo, da je to  eden od mnogih razlogov, da lahko slavimo 9. maj kot Dan Evrope.

V AIPA podpiramo poziv SAA, katerega člani smo. Z omenjenimi težavami se namreč srečujejo tudi slovenski ustvarjalci, ki imajo ob tem še toliko težje delo, saj delujejo na jezikovno omejenem območju. Če ne bodo ustrezno zaščiteni, bi to lahko pomenilo konec dolgoletne tradicije slovenskega ustvarjanja. Zato pozivamo sedanje in bodoče slovenske evropske poslance, da poskrbijo za primerno zaščito evropske in slovenske kulture ter uzakonjo vse tiste pravice, ki bodo omogočile nemoteno ustvarjanje AV del tudi v Sloveniji.