Poslanci klonili pod pritiski

Evropski parlament je s tesno večino zavrnil podelitev mandata poročevalcu Odbora evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) Axelu Vossu za začetek pogajanj v okviru trialoga o predlogu Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

In kako so glasovali 'naši' EU poslanci?

ZA: Bogovič

PROTI: Peterle, Šoltes, Vajgl in Fajon

VZDRŽANA: Šulin in Zver

S tem je parlament dal zelo slab signal evropskim kreativcem, naši predstavniki v EU parlamentu pa 7.000 članom slovenskih avtorskih organizacij. Pokazali so, da z lahkoto podležejo pravno neosnovanemu pritisku globalnih spletnih platform in tehnoloških multinacionalk – spomnimo: po navedbah medijev je Google v lobistične aktivnosti 'investiral' kar 31 MIO EUR, del tega denarja pa je našel pot tudi do slovenskih interesnih skupin. Priznamo: takih sredstev si slovenski imetniki ne moremo privoščiti.

Da bo stvar še toliko bolj pereča, gre za multinacionalke, ki si največji kos pogače režejo prav v EU, svoje sedeže pa imajo izven teh držav. Z zavrnitvijo Direktive je Evropski parlament povzročil, da bomo izgubili veliko časa do sprejema pravične zakonodaje za avtorje. V vmesnem času pa bodo globalne spletne platforme še naprej kovale dobičke na račun izkoriščanja dela evropskih kreativcev. In dobiček bo seveda obdavčen v državah, ki niso članice EU…. Poleg tega pa pred skorajšnjimi volitvami v Evropski parlament svetu pošilja »čuden« signal o sposobnosti EU glede oblikovanja ustrezne zakonodaje na področju avtorskih pravic v digitalni dobi.

Kot so pokazale številne študije, so avtorji »najšibkejši člen« na področju nadomestil.

Srhljivo je, da se odločevalci tega ne zavedajo.

"Veliko razočaranje je, da se je večina poslancev Evropskega parlamenta namesto, da bi poslušala stroko in evropske ustvarjalce vdala agresivnemu pritisku digitalnih platform in nasprotnikov avtorskih pravic. To bo samo odložilo sprejem nujnih pravic za avtorje, katerih zaslužki so vse nižji kljub rasti uporabe njihovih del v digitalni dobi,« je poudarila izvršna direktorica SAA Cécile Despringre.

Jean Michel Jarre je dejal, da je »danes razočarajoč dan za milijone ustvarjalcev, ki si že več let prizadevajo, da bi bili deležni pravične obravnave in pravičnega plačila s strani spletnih platform. Še bolj razočarani pa smo lahko nad Evropskim parlamentu, ki je podlegel lažnim argumentom,« je poudaril Jarre. Dodal je, da se bo boj avtorjev za svoje pravice nadaljeval, in sicer za prihodnost kulture in za sodoben, pravično urejen internet.

Tudi generalni direktor CISAC Gadi Oron je glasovanje v Evropskem parlamentu ocenil kot zamujeno priložnost za rešitev ene največjih težav na današnjem digitalnem trgu. »Odločitev Evropskega parlament bo še naprej dopuščala nepravične razmere, v kateri se vrednost ustvarjalnih del, namesto da bi koristila svojim ustvarjalcem, uporablja za večje zaslužke in bogatenje globalnih tehnoloških platform«, je dejal.

Žal, se je glasovanje izteklo tako, kot se je. Se pa odlična priložnost za »popravni izpit« Evropskega parlamenta ponuja že septembra na plenarnem srečanju, ko bodo evropski parlamentarci pregledali poročilo odbora JURI.

Na AIPA menimo, da bi morale evropske inštitucije upoštevati do ustvarjalcev izkoriščevalske razmere, ki vladajo v digitalnem svetu, in postaviti temelje za pravične razmere. V nasprotnem primeru ustvarjalci ne bodo nikoli imeli nič od vse hitreje rastoče uporabe njihovih del na spletu, s čimer jih bo iz leta v leto vse manj. Na račun – kot že rečeno – kovanja enormnih dobičkov neevropskih podjetij! Če avtorji ne dobijo poštenega plačila za uporabo njihovih del, se bodo številni odvrnili od ustvarjanja, ker z drobtinami, ki bodo padle iz mize 'velikih igralcev' preprosto ne bodo mogli preživeti. To pomeni siromašenje kulture, kar je v primeru Slovenije, ki ima glede na svojo velikost zelo omejen kadrovski in ustvarjalni potencial še toliko bolj pereča težava.

Kljub temu si bo AIPA skupaj s krovnimi avtorskimi organizacijami in partnerskimi organizacijami v Sloveniji (več o tem preberite tu) še naprej prizadevala, da bi našli rešitev za nastale razmere tako na ravni EU kot tudi Sloveniji.

Glede lažnih argumentov, ki so jih in jih še širijo spletne platforme in tehnološki velikani, pa v razmislek sledeče:

Prometni predpisi ne omejujejo pravice do svobodnega gibanja. Le pravila postavijo, da se ne zaletavamo.

Slovnična pravila ne omejujejo pravice govora. Le pravila postavljajo, da ne pride do nerazumevanja.

Direktiva ne bo omejevala interneta. Le ustrezen zakonodajni okvir bo postavila in zagotovila, da bodo on-line servisi ustvarjalcem plačali ustrezno nadomestilo in s tem izkazali vsaj trohico spoštovanja do vsebin, s katerimi služijo!