Portugalski parlament je pred dnevi potrdil t.i. kino zakonodajo, na podlagi katere so implementirali predlani prenovljeno Direktivo EU o avdiovizualnih medijskih storitvah. V okviru implementacije so parlamentarci uzakonili predlog, po katerem bo Portugalska spletnim platformam videa na zahtevo (Netflix, HBO, Disney+ ...) in spletnim platformam za izmenjavo vsebin (YouTube, Vimeo, IGTV ...) zaračunala posebno dajatev v višini odstotka prometa. Če prometa ne bo možno ugotoviti, bo portugalski finančni urad odmeril dajatev na pavšalni znesek milijon evrov. Prihodki od dajatve bodo namenjeni portugalskemu filmskem centru za razvoj domačega filma.
Zaenkrat še ni znano, koliko sredstev si letno Portugalska obeta od omenjene dajatve, prav tako pa še ni znan datum začetka veljavnosti zakona. Po nekaterih informacijah naj bi začel veljati že v letu 2021. Portugalska je v okviru nove zakonodaje okrepila pristojnosti nacionalnega regulatorja trga (ERC) in dala več pravic končnim uporabnikom. Ti bodo lahko odslej brez posledic prekinili pogodbe s kabelskimi oz. internetnimi ponudniki vsebin, če bi ti brez opozorila zvišali cene storitev.
Rok za implementacijo Direktive je bil 29. september 2020, pri čemer so to storile le Danska, Madžarska, Nizozemska in Švedska. Slovenija omenjene Direktive v svoj pravni red še ni implementirala, prav tako ni tega storilo še 22 drugih članic in Velika Britanija, zato je Evropska komisija pred dnevi zoper omenjene uvedla postopek za ugotavljanje kršitev.
Portugalska je še en primer dobre prakse, kako zaščititi svoje avdiovizualne ustvarjalce in končne uporabnike. To počne vse več evropskih držav, ki svojemu avdiovizualnemu sektorju tudi finančno pomagajo, da prebrodi trenutno krizo.
Naši avdiovizualni ustvarjalci so za razliko od portugalskih v še slabšem položaju, saj se je zaradi zdravstvene krize ustavilo tako komercialno delo kot s strani države zagotovljeno financiranje. Prav tako še ni implementirana direktiva, saj je oktobra Državni zbor zavrnil uvedbo sedemodstotnega digitalnega davka na storitve digitalnih multinacionalk, s čimer bi lahko pridobili dodatna sredstva za razvoj slovenskega filma in panoge.
V AIPA, kjer že od začetka zdravstvene krize opozarjamo na težak položaj avdiovizualnih ustvarjalcev in filma v Sloveniji in EU, menimo, da je trg potrebno urediti nemudoma. Na eni strani je potrebna ustrezna obdavčitev spletnih velikanov, ki ne dajo ničesar oz. zelo malo trgom, kjer ustvarjajo dobičke, po drugi strani pa je nujna ustrezna vseevropska implementacija Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Ta mora nujno vključevati tudi pravično in proporcionalno nadomestilo za avdiovizualne ustvarjalce. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere. S tem bi jih veliko več ostalo v poklicu, ki ga radi opravljajo, slovenska avdiovizualna industrija pa bi se lahko še hitreje razvijala.
Kot smo v AIPA že večkrat poudarili, je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju leta 2016 znašala kar 59.300 evrov. To je precej več od povprečja slovenskega gospodarstva in več od povprečja izvoznih podjetij, prav tako pa je ogromen tudi prispevek (neposredno in prek multiplikativnih učinkov), ki ga daje sektor slovenskemu gospodarstvu.