Italija: odlična zaščita ustvarjalcev in strma rast uporabe del

Ponudniki naročniškega videa na zahtevo (SVOD) v Italiji so konec marca letos imeli 16,1 milijona naročnikov, kar je za deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ugotavlja italijanska agencija za komunikacije (AgCom). Ob tem je agencija tudi ugotovila, da je italijanski televizijski trg v primerjalnem obdobju beležil za 10 odstotkov nižjo gledanost, so se pa lani zvišali prihodki na trgu, in sicer za dobre štiri odstotke na skoraj osem milijard evrov.

Vodilni ponudnik SVOD na italijanskem trgu ostaja Netflix. Ta je imel konec marca 9,2 milijona naročnikov, kar je 5,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Sledijo Amazon Prime (sedem milijonov, + 28,4 odstotka), Disney+ (3,5 milijona, +41,1 odstotka) in športna streaming platforma DAZN (2,6 milijona, +24 odstotkov).

Rast uporabe del in prihodkov ni presenetljiva. Italija sodi med države, ki najbolje ščitijo svoje avdiovizualne ustvarjalce. Prav zato ima vrhunsko avdiovizualno industrijo, ki se hitro razvija in - kot je razvidno - vsako leto beleži višje prihodke, večjo prodajo kino vstopnic, višjo produkcijo in izvoz, pa tudi višja nadomestila za avtorje.

Italija je že leta 1997 sprejela avtorsko zakonodajo, ki med drugim predvideva neodpovedljivo pravico do nadomestila, in sicer za praktično vse vrste uporabe del, tudi na spletu. Prav zato se je po letu 1997 v Italiji eksponentno povečalo spodbujanje ustvarjalnosti, kar je vzgojilo nove rodove avdiovizualnih ustvarjalcev in se odrazilo v hitri rasti panoge in ustvarjanju številnih novih delovnih mestih. Zato tudi ni presenetljivo, da italijanska filmska industrija na letni ravni ustvari največ igranih filmov v Evropi.

Italijanska avtorska zakonodaja, ki - kot omenjeno - s stališča ustvarjalcev velja za eno najboljših na svetu, predvideva nadomestilo z naslova petih vrst uporabe del. Tako avdiovizualni ustvarjalci dobivajo nadomestilo z naslova katerekoli javne uporabe njihovih del na televiziji, v kabelskem omrežju, na satelitu in v kinematografih, pa tudi iz naslova uporabe v javnih prostorih (hoteli, restavracije, gostinski lokali, transport) in na spletu. Nadomestilo z naslova uporabe na spletu velja za vse vrste uporabe, tudi za streamanje in video na zahtevo.

Osrednjo vlogo pri uveljavljanju pravic vseh italijanskih ustvarjalcev igrajo kolektivne organizacije, ki so ene najbolje organiziranih na svetu, članstvo v njih pa ni obvezno. Pravico do nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce uveljavlja kolektivna organizacija SIAE. Ta zbira nadomestila od končnih uporabnikov del, ne od producentov, kar pomeni, da je zakonodaja ustvarila pogoje za poštena in enakopravna pogajanja (več o tem na tej povezavi).

Slovenski avdiovizualni ustvarjalci in AIPA si lahko le želimo trendov in zaščite, ki jih imajo v Italiji oz. v Belgiji (več o tem na tej povezavi). Kot se je znova izkazalo, boljša zaščita ustvarjalcev spodbudi ustvarjanje in hiter razvoj panoge z visokimi prihodki. Zato je nujno, da se Slovenija pridruži državam, ki dobro ščitijo svoje kreativce. Neodpovedljiva pravica do nadomestila, ki je kolektivno upravljana, je verjetno najboljša oz. edina rešitev, kar ocenujejo tudi številne krovne organizacije (več o tem ne tej povezavi). 

Italijanski sistem je tako dobra inspiracija za naše odločevalce, da uredili okolje, v katerem bi avdiovizualni ustvarjalci dobili pravično nadomestilo. Le-to ne bi bilo na plečih države, saj bi ga plačale spletne platforme, ki so nesporne finančne zmagovalke koronakrize, trend rasti pa beležijo tudi v postkovidnem obdobju.

Sama pravica do nadomestila zagotavlja stalen pritok dohodkov za vse avtorje in izvajalce, in sicer za trenutne in tudi bodoče načine uporabe. Za slednje ne bo potrebe po prilagajanju pogodb ali ponovnih pogajanjih o določilih pogodb. Pomembno je tudi to, da pravica do nadomestila ne moti izvajanja in uveljavljanje izključnih pravic, niti ne moti verige eksploatacije, ki ostaja v rokah producentov in imetnikov pravic.

Prav tako država z nadomestili ne bi imela nobenih stroškov, sama nadomestila pa bi mnogim ustvarjalcem pomenila preživetje in možnost nadaljnjega ustvarjanja.