Študija CISAC: Avdiovizualni ustvarjalci bodo zaradi razcveta UI izgubili velik del prihodkov

Upravljalci sistemov generativne umetne inteligence (UI) bodo v prihodnjih letih beležili strmo rast prihodkov in dobičkov, ta rast pa bo šla na račun svetovnih kreativcev in kulturnikov. Ti naj bi do konca leta 2028 zaradi razcveta umetne inteligence izgubili velik del svojih prihodkov, na glasbenem področju v povprečju 24 odstotkov, na avdiovizualnem pa 21 odstotkov, kaže prva študija o vplivu umetne inteligence na avdiovizualno in glasbeno industrijo, ki jo je za Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC) opravila analitsko-raziskovalna družba PMP Strategy.

Študija tudi kaže, da naj bi kumulativna izguba, ki naj bi jo zaradi nadomeščanja s strani umetne inteligence utrpeli ustvarjalci, v prihodnjih petih letih na globalni ravni dosegla kar 22 milijard evrov. Avdiovizualni ustvarjalci naj bi po izračunih izgubili 12 milijard evrov, glasbeni pa 10 milijard evrov. Študija tudi ocenjuje, da se bo trg umetne inteligence znotraj avdiovizualnega in glasbenega sektorja do leta 2028 hitro povečal, in sicer s sedanjih treh milijard evrov na kar 64 milijard evrov.

Upravljalci umetne inteligence z višjimi prihodki zaradi nelicencirane reprodukcije del ustvarjalcev

Zaradi večjega trga se bodo zvišali tudi prihodki upravljalcev sistemov umetne inteligence. Ti so lani na avdiovizualnem trgu ustvarili 200 milijonov prihodkov, v prihodnjih petih letih pa bodo dosegli kar pet milijard evrov letno. Na glasbenem trgu so prihodki lani znašali 100 milijonov evrov, v prihodnjih petih letih pa bodo letno dosegli štiri milijarde evrov. Ustvarjeni bodo neposredno iz nelicencirane reprodukcije del ustvarjalcev, kar predstavlja prenos ekonomske vrednosti od ustvarjalcev k upravljalcem umetne inteligence, opozarjajo v CISAC in PMP Strategy.

Scenaristom in režiserjem se obeta 15- do 20- odstotno znižanje prihodkov

Po ocenah snovalcev študije bodo na avdiovizualnem področju največjo škodo utrpeli ustvarjalci, ki prevajajo in pripravljajo priredbe za sinhronizacijo oz. podnapise. Tem bi se prihodki lahko znižali kar za 56 odstotkov. Prihodki scenaristov in režiserjev pa bi se lahko znižali med 15 in 20 odstotki.

CISAC zahteva preglednost in nadzor uporabe del ter pravično nadomestilo

"Ustvarjalci bodo izgubili kar dvakrat, in sicer zaradi prevzemanja dela s strani umetne inteligence in zaradi nepooblaščene uporabe del. Upravljalci umetne inteligence za delovanje svojih sistemov brez dovoljenja uporabljajo avtorsko zaščitena dela ustvarjalcev, kar je nedopustno," opozarjajo v CISAC. Ob tem odločevalce na globalni ravni pozivajo, da oblikujejo ustrezno mednarodno zakonodajo, ki bo zagotovila preglednost in nadzor nad uporabo avtorsko zaščitenih del, s tem pa tudi povezana nadomestila za uporabo. Ti ukrepi bi zagotovili, da se tehnološki napredek ne bi zgodil na račun pravic in prihodnosti ustvarjalcev, temveč bi služil kot orodje za njihov nadaljnji razvoj, poudarjajo.

Direktor CISA Gadi Oron je ob predstavitvi študije med drugim ocenil, da študija prinaša podatke o ogromni vrednosti, ki jo avtorska dela prinašajo upravljalcem umetne inteligence. Izsledki študije tudi razkrivajo ključne pomanjkljivost na trgu, in sicer, da so dela ustvarjalcev nepravično in neetično prisvojena za povečanje prihodkov ponudnikov generativne umetne inteligence, medtem ko ustvarjalci niso vključeni v to rast. "To je pomembna informacija tudi za odločevalce, da morajo nujno ukrepati in zaščiti pravice ustvarjalcev, kulturo in človeško kreativnost. Če bodo ukrepali in sprejeli ustrezno zakonodajo, lahko tehnologija predstavlja priložnost za vzajemno korist ustvarjalcev in tehnološke industrije, namesto da postane grožnja naši kulturi in ustvarjalnemu sektorju," je poudaril.

V AIPA zaskrbljeni zaradi izsledkov študije

"Študija CISAC je razlog za zaskrbljenost, saj kaže, da se trg umetne inteligence izredno hitro razvija, in sicer na račun pravic ustvarjalcev. Številne študije, med njimi tudi najnovejša študija CISAC in študija Avtorske pravice in učenje generativne umetne inteligence – tehnološke in pravne osnove, namreč kažejo, da upravljalci umetne inteligence pri učenju teh sistemov kršijo zakonodaje držav članic EU in evropsko zakonodajo. Žal pa EU to (zaenkrat) samo nemo opazuje,” poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Ob tem je znova izpostavil, da je umetna inteligenca najhitreje se razvijajoča tehnologija v zadnjih desetletjih. Ta razvoj pa vpliva tudi na avdiovizualni sektor. "Zato v AIPA podpiramo napore vseh za ureditev tega področja, tudi po sprejemu akta o umetni inteligenci, pri pripravi katerega smo v okviru krovnih združenj aktivno sodelovali," je dejal.

Ob digitalnih pozornost tudi analognim vrzelim

Štibernik še izpostavlja, da da zaradi izzivov umetne inteligence ne smemo pozabiti na mnoga 'analogna' področja, ki so v EU še vedno nesistematično urejena: »Samo primeroma: v zgolj nekaj državah npr. igralci uživajo v pravicah do nadomestila iz naslova oddajanja, prav vse države pa priznavajo nadomestilo glasbenim izvajalcem. Še bolj nenavadno je dejstvo, da avtorji glasbe dobivajo nadomestila od prodaje kino vstopnic, režiserji in scenaristi pa zgolj v nekaj državah. Zato mora vzporedno z naslavljanjem izzivov v digitalnem okolju potekati tudi odpravljanje vrzeli v analognem.«    

Nadomestila za uporabo del so nujna

Kot je pojasnil, EU z aktom o umetni inteligenci od razvijalcev teh sistemov zahteva transparentnost pri uporabi. Vendar samo sprejetje ustvarjalcem ne prinaša nikakršnih ekonomskih pravic, saj bodo ustvarjalci po letu 2027 dobili zgolj informacijo o tem, da je bila njihova zaščitena vsebina uporabljena. "Zato bo nujno storiti tudi hitre korake v smeri, da bodo tudi ustvarjalci prejeli plačilo za uporabo njihovih del, če jim že zakonodaja odvzema učinkovito možnost, da takšno eksploatacijo sploh dovolijo. Za omenjeno si prizadevamo vsi, ki želimo, da se panoga razvija in še naprej dobro deluje," je izpostavil.