Množičen poziv EU k pomoči AV sektorju

Pandemija bolezni covid-19 je močno prizadela evropski kreativni in kulturni sektor. Predstavniki evropskega filmskega in AV sektorja zato pozivajo vse pristojne institucije v Evropski uniji, da sledijo naporom posameznih članic, ki so sprejele različne ukrepe za blažitev posledic pandemije, vključno z različnimi pomočmi in nadomestili za ustvarjalce. Poziv je poleg AIPA podpisalo še 50 različnih evropskih filmskih in avdiovizualnih organizacij, med njimi Mednarodno združenje kinematografov (UNIC), The MPA Europe, Middle East & Africa arm, Združenje filmskih distributerjev, Mednarodno združenje filmskih producentov (FIAPF), Premier League), Združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), Združenje evropskih režiserjev (FERA)...

Podpisniki so v pozivu opredelili tri ključne točke, zakaj bi morala EU odločneje ukrepati.

1. Zakaj je pomembno ukrepanje na ravni EU?

Soočamo se s hudo krizo, ki je močno udarila po evropski ustvarjalnosti in kulturi. To velja tako za posameznike kot tudi podjetja, ki delujejo v panogi. Naš sektor je v središču evropske kulturne, ustvarjalne in družbene identitete, ob tem pa daje velik ekonomski prispevek k evropskemu gospodarstvu in je pomemben zaposlovalec v uniji. Zato je takojšnje posredovanje s strani institucij EU ključno in strateško pomembno za nadaljnjo evropsko in nacionalno enotnost. Brez pomoči (tako na nacionalni kot ravni EU) si evropski filmski in avdiovizualni sektor ne bo opomogel od posledic, ki jih je prinesla ta zdravstvena kriza brez primere. Naš sektor bo lahko v prihodnjih mesecih in letih igral pomembno vlogo v procesu zdravljenja in okrevanja evropske družbe. Vendar bo to možno le, če se bo ohranila njegova osnovna infrastruktura.

2. Zakaj je filmski in AV sektor specifičen?

Za sektor je značilna projektna narava dela oz. neredni poslovni cikli. Gre za velik in med seboj povezan ekosistem, ki gre od razvoja projektov, financiranja, produkcije, predstavitve, distribucije (tako prek klasičnih kanalov kot spleta) in vseh oblik predvajanja. Sektor vodijo številni ustvarjalci, podjetniki, podjetja vseh velikosti (vključno z mnogimi malimi in srednjimi podjetji in samostojnimi podjetniki), ki so zaradi pandemije zapadli v socialno in finančno krizo.

Zaradi pandemije koronavirusa bo vsak segment sektorja imel svoje izzive, pri čemer bodo v nekaterih državah zaradi hujšega izbruha koronavirusa posledice še hujše. Vsem pa je eno, in sicer da negativni vpliv pandemije ne bo prenehal, ko se bodo razmere v evropski družbi začele normalizirati. Zaradi narave dela bo filmski in avdiovizualni sektor prizadet ne le kratkoročno, ampak tudi srednjeročno in dolgoročno.

Čeprav je zaradi različnih ukrepov večina Evropejcev ostala doma in se je povečal ogled filmskih in drugih avdiovizualnih del, kar nas je vse v času krize združilo, to ni ustavilo množične izgube delovnih mest in vrtoglav padec prihodkov v panogi. Prav tako to ne bo povrnilo vložkov v novo produkcijo, pa tudi prekinjena snemanja se ne bodo preprosto nadaljevala.

3. Kakšni naj bodo ukrepi?

EU mora za zaščito sektorja takoj zagotoviti nujno finančno podporo, v prihodnjih meseci pa različne oblike pomoči. Kriza v filmskem in AV sektorju se bo čutila veliko dlje, kot bodo trajali omejitveni ukrepi držav članic. Odločevalci se morajo zavedati, da je filmski in avdiovizualni sektor v Evropi lahko vodnik in katalizator za debate in razprave, ki bodo ključnega pomena za ohranjanje evropskih demokracij. Državljani EU se bodo morali spoprijeti s posledicami krize, ki je še nismo videli, za kar bo potrebno postaviti temelje za nov optimizem in zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Vendar mora panoga, da bi lahko ustrezno odigrala omenjeno vlogo, ohraniti svojo osnovno infrastrukturo. To pa ne bo možno brez pomoči EU in držav članic.