Na okrogli mizi pozivi h končanju mačehovskega odnosa do avdiovizualne industrije

Ljubljana, 8. oktobra - Avdiovizualno ustvarjanje ni le kulturna, temveč tudi gospodarska disciplina, ki prinaša visoko dodano vrednost, so se strinjali sodelujoči na okrogli mizi v okviru Festivala slovenskega filma. Prepričani so, da bi morala država mačehovski odnos do tega sektorja nadomestiti s politiko spodbujanja in podpore.

Kot je uvodoma spomnil direktor Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa) Gregor Štibernik, je velik gospodarski pomen avdiovizualne industrije potrdila tudi študija, ki so jo izvedli z družbo Deloitte.

Predsednik društva Filmski producenti Slovenije Danijel Hočevar mu je pritrdil, da študija empirično dokazuje, da avdiovizualno ustvarjanje ni le kulturna branža, temveč tudi gospodarska disciplina z visoko dodano vrednostjo. "Povedano drugače: kultura ni le trošenje, temveč tudi investicija, ki se državi še kako splača. V Sloveniji žal še nima takšnega priznanja kot drugod po Evropi in svetu," je dejal.

Kriza avdiovizualnega sektorja je po besedah predsednika Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemena Dvornika predvsem posledica mačehovskega odnosa države. "V digitalni dobi je avdiovizualni sektor v središču vsega, zato bi ga morala država tudi tako obravnavati. S katerimi koli državami se primerjamo, lahko ugotovimo, da so glede odnosa do tega sektorja precej pred nami," je opozoril.

V Sloveniji znamo marsikaj delati zelo dobro in smo med najboljšimi v svetovnem merilu, je dodal predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof in kot primer navedel produkcijo oglasov. "Potrebovali pa bi neke vrste selektorja, ki bi znal vse potenciale izkoristiti in oblikovati v strategijo," je prepričan.

V obdobju koronavirusne krize so po njegovih besedah še posebej pomembne prav produkcijske hiše, ki se ukvarjajo z oglasi. Ti namreč tudi v času krize še vedno nastajajo. "Seveda ob tem ne gre pozabiti na mlade prodorne producente, ki imajo dobre ideje, a v kriznih časih težko preživijo. Če jim ne bomo pomagali, po koncu kriznih časov ne bo več ustvarjal nihče od njih, saj bodo prej propadli," je opozoril.

Predsednik Gospodarskega interesnega združenja SLAP Rok Ban, ki se s svojim podjetjem ukvarja prav s produkcijo oglasov, se je strinjal, da ima ta dejavnost velike multiplikativne učinke, ki pa jih država nikakor ne uspe prepoznati.

Kot primer je navedel omejitve v Triglavskem narodnem parku, ki so jim pri enem od projektov onemogočile snemanje, medtem ko so v Avstriji nato dovoljenje pridobili v enem dnevu. "Res gre za mačehovski odnos. Poleg tega sploh ne želimo posebne pomoči države, temveč le to, da nas nihče ne ovira," je poudaril.

V državah, kjer se za to odločijo, postane avdiovizualna industrija najboljši izvozni artikel, je dodal Dvornik. Zato je neizbežno, da se končno opravi nov premislek o pomenu te industrije, je prepričan. Panelisti so ob tem pozvali k medresorski obravnavi, pri čemer bi z minimalnimi spremembami lahko dosegli precejšnjo optimizacijo.

Vir: Slovenska tiskovna agencija (STA)

Posnetek razprave si lahko ogledate na tej povezavi.

Omenjena študija pa je dostopna na tej povezavi.