Evropski uporabniki se za poslušanje glasbe in gledanje filmov vse bolj kot klasičnih medijev, kot sta radio in televizija, poslužujejo spletnih platform, kot so Spotify, iTunes in Netflix. Pretakanje in prenašanje vsebin na spletu so postale najpomembnejša oblika izkoriščanja glasbe in avdiovizualnih del, kar je posledica hitrega razvoja spletnih storitev. Kljub vse večjemu številu uporabnikov teh storitev na spletu in hitremu razvoju tehnike, ki pripomorejo do cenejših rešitev, uporabniki za te storitve plačujejo vedno več. Vendar pa ustvarjalci vsebin, brez katerih bi bile te platforme neuporabne, ostajajo v nezavidljivem in neenakopravnem položaju.
Velika večina igralcev, glasbenikov, pevcev in plesalcev je namreč odvisnih od individualnih pogodb s producenti, po katerih pa se vse avtorske pravice za ustvarjena dela prenesejo na producenta. Ponavadi za enkratno plačilo, ki pa ne zajema vseh oblik eksploatacije del. To plačilo pa je največkrat izredno borno v primerjavi s komercialnim uspehom dela.
Ker so razmere popolnoma destimulativne za nadaljnje ustvarjanje, smo se v Združenju evropskih organizacij izvajalcev AEPO-ARTIS, katerega članica je tudi AIPA, odločili, da na to opozorimo evropsko javnost in zakonodajalce s kampanjo Fair Internet (Pravičen internet). V ta namen smo pripravili tudi kratek video, ki opozarja, da več kot pol milijona evropskih izvajalcev ne dobi pravičnega plačila za svoj trud in ustvarjena dela. Ogledate si ga lahko na tej povezavi.
Da bi rešili nastale razmere in zaščitili izvajalce v digitalni dobi, ni potrebno dolgotrajno spreminjanje zakonodaje, ampak gre le za preprosto prilagoditev sedanje evropske zakonodaje o avtorskih pravicah. Ne gre za nobeno revolucionarno rešitev, saj podoben sistem v evropski zakonodaji že uspešno deluje, in sicer za predvajanje glasbe na radijskih postajah. Kot se kaže na tem področju, sistem deluje in je pomemben vir prihodkov izvajalcev.
V Združenju evropskih organizacij izvajalcev AEPO-ARTIS ne želimo, da bi omenjeno nadomestilo bremenilo uporabnike, zato predlagamo, da bi ga plačevale platforme (Netflix, Spotify, iTunes), in sicer na podlagi dejanske uporabe. Da bi se ta pravica lahko izvrševala, v združenju predlagamo, da bi jo upravljale kolektivne organizacije, ki bi tudi zbirale nadomestila in jih delila med izvajalce.
Člani AEPO-ARTIS smo prepričani, da bi lahko le s to rešitvijo prišli do resničnega izboljšanje finančnega položaja izvajalcev, saj bi uredila razmere na trenutno najbolj uporabljani uporabniški platformi, vsebinah na zahtevo.
Zato bi morali evropski zakonodajalci ukrepati takoj in zagotoviti pravo prihodnost za evropske izvajalce. Le tako bomo lahko zavarovali našo skupno evropsko kulturno dediščino.