AIPA podpira zakon, poziva pa k "osvežitvi" sistema

AIPA podpira predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), saj bo ta imetnikom pravic močno olajšal upravljanje kolektivnih organizacij. Predlog zakona imetnikom zagotavlja, da bodo zdaj vse kolektivne organizacije veliko bolj jasno, pregledno in sistematično poročale o svojem poslovanju, kar AIPA sicer že doslej počne.

Kot pravi direktor AIPA Gregor Štibernik, se z uveljavitvijo zakona poslovanje AIPA ne bo nič spremenilo, saj že zdaj posluje pregledno in v skladu z evropskimi direktivami. Zato predloga zakona - tako kot druge kolektivne organizacije, ki imajo urejeno poslovanje - ne vidi kot grožnjo, ampak kot dobro rešitev, saj bo zagotovo prinesel bistveno več pravne varnosti tako imetnikom pravic kot poslovodstvom organizacij. Najpomembneje pa je, da bo sprejem ZKUASP končno odprl pot k za avtorje bistveno bolj pomembnim spremembam Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

PREDLOG ZKUASP DAJE USTVARJALCEM  BOLJŠA ORODJA ZA NADZOR IN UPRAVLJANJE

Predlog zakona po mnenju AIPA prinaša številne pomembne določbe, ki niso pomembne le za člane AIPA, temveč za vse ustvarjalce, saj jim daje boljša orodja za nadzor in upravljanje. To ne pomeni, da tega nadzora zdaj ni, vendar je trenutno zaradi preohlapne zakonodaje posameznim organizacijam prepuščena odločitev, kakšno kulturo upravljanja zasledujejo. To pa posledično privede do bistvenih razlik pri pravicah ustvarjalcev pri posameznih kolektivnih organizacijah.

AIPA ŽE DOSLEJ OMOGOČA ENAKOPRAVNOST SVOJIM ČLANOM

Približno 800 imetnikov pravic, od tega skoraj 500 članov treh skupščin AIPA, ima znotraj kolektivne organizacije enakovreden položaj in enakopravno pravico glasovanja, v nekaterih drugih organizacijah pa ima to pravico le nekaj deset izbrancev. Takšno poslovanje je oddaljeno od bistva in temeljev kolektivnega uveljavljanja. Zato je edino pravilno, da je z ZKUASP v dobro imetnikov pravic ukrepala tudi država, pravi Štibernik, sicer lahko pride do zlorab sistema, od katerega ima potem velike materialne koristi le peščica.

POZIVAMO K »OSVEŽITVI« SISTEMA, SAJ JE TA STAR 21 LET

V AIPA poudarjamo, da bi bilo potrebno za boljši položaj ustvarjalcev poleg sprejetja ZKUASP urediti še nekatere zadeve, povezane s sistemom kolektivnega upravljanja. Ključno vlogo na tem področju ima Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL).

Če s predlogom zakona namreč jasneje uvajamo nadzor članov, katerim dajemo tudi več moči, kot jo imajo zdaj, pa naloge in obveznosti URSIL kljub novemu zakonu ostajajo na ravni iz leta 1995. Ker se je v 21 letih na področju avtorske in sorodnih pravic v svetu in Sloveniji mnogo spremenilo, menimo, da bi se moral »posodobiti« tudi sistem s svojim ključnim elementom - URSIL.

NAJ BO SPREJEM PREDLOGA ZAKONA LE PRVI KORAK K CELOVITI UREDITVI  RAZMER

Zato pozdravljamo besede direktorice Inštituta za intelektualno lastnino Maje Bogataj Jančič, ki je na maratonskem matičnem odboru DZ pred dnevi dejala, da zakon sicer ni optimalen, je pa nujno potreben kot prvi korak, da se na področju posodobi celoten sistem kolektivnega upravljanja. Če tega ne bo, tudi morebiten prenos URSIL z Ministrstva za gospodarstvo in tehnološki razvoj na Ministrstvo za kulturo ne bo prinesel novega vetra na področju avtorske in sorodnih pravic v Sloveniji.