Evropska komisija določila prvih 19 velikih tehnoloških podjetij, kdaj dosledna uveljavitev pravic ustvarjalcev?

Evropska komisija je objavila seznam 19 velikih tehnoloških podjetij, v katerem je 17 zelo velikih digitalnih platform in dva iskalnika. Gre za prvi seznam velikih tehnoloških podjetij, ki se bo še dopolnjeval, poudarjajo v Evropski komisiji. Podlaga za tak seznam je lani sprejeti akt o digitalnih storitvah (DSA), ki med drugim predvideva določitev velikih tehnoloških podjetij. Gre za podjetja, ki imajo vsaj 45 milijonov aktivnih uporabnikov na mesec.

Na seznamu velikih spletnih platform so Alibaba AliExpress, Amazon Store, Apple AppStore, Booking.com, Facebook, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, Twitter, Wikipedia, YouTube in Zalando, med velikimi iskalniki pa sta Google Search in Bing. Komisija je, kot je razvidno, različne platforme istega lastnika oz. ponudnika obravnavala ločeno, saj ima npr. Google na seznamu kar pet predstavnikov, Meta (nekdanji Facebook) dva, ostali pa po enega.

Obsežno prilagajanje novi zakonodaji in visoke kazni

Podjetja, ki so na seznamu, morajo v naslednjih štirih mesecih prilagoditi delovanje novi zakonodaji, sicer jim grozijo visoke globe, ki znašajo do šest odstotkov letnega prometa podjetja. Podjetja bodo med drugim morala  moderirati vsebine, spoštovati pravila o transparentnosti, zaščiti otrok, regulaciji oglaševanja, itd. Uporabniki bodo lahko enostavno prijavili kršitve, platforme pa bodo morale pripraviti razumljive pogoje uporabe v vseh jezikih EU.

Akt o digitalnih storitvah tako urejuje tudi področje avtorskih pravic, saj bodo morale platforme sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje kršitev intelektualne lastnine, na primer z blokiranjem dostopa do piratskih vsebin. Poleg tega bodo morale vzpostaviti sistem za hitro odzivanje na pritožbe uporabnikov in ustvarjalcev, ki so jim bile kršene avtorske pravice, sporočati pa bodo morale tudi število uporabnikov.

AIPA se zavzema za enako obravnavo vseh, slovenski avtorji kljub prenovljeni zakonodaji še čakajo na polno uživanje svojih pravic

V AIPA znova poudarjamo, da mora biti zakonodaja enaka za vse, ki poslujejo in ustvarjajo promet (in dobiček) na nacionalnih trgih. To mora veljati za vse brez izjeme, tudi za velike spletne platforme, ki davčne obveznosti poravnavajo le v ZDA ali pa na kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo, ustvarjalcem pa v večini držav (še vedno) ne plačujejo praktično ničesar za uporabo del. Slovenija je sicer lani s sprejemom novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ter novele zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic dobila eno najnaprednejših zakonodaj, ki med drugim zagotavlja tudi pravična nadomestila za avdiovizualne ustvarjalce. Na to smo lahko upravičeno ponosni, zato predstavniki AIPA na vseh srečanjih poudarjamo kot primer svetovne dobre prakse. Zdaj čakamo le še na dovoljenja, da lahko slovenski avdiovizualni ustvarjalci tudi v resnici uživajo pravice, ki jih je predvidela nova zakonodaja.

Od izenačene obravnave in doslednega izvajanja zakonskih predpisov bi imeli korist tako ustvarjalci kot država

Glede spletnih platform pa v razmislek izpostavljamo tudi naslednjo anomalijo; če morajo multipleksi v Kranju, Ljubljani, Mariboru in drugje plačevati dajatve (ob tem pa npr. še zagotoviti slovenske podnapise za filme), zakaj potem tega ni treba plačevati platformam, med katerimi le redke izjeme spoštujejo zakonodajo in filme ustrezno opremijo s podnapisi.

Izredno pomemben je tudi davčni vidik, saj platforme v Sloveniji ne plačajo praktično nič davkov. Če bi prihodke obdavčili, ti znašajo več deset milijonov evrov, bi se v državno blagajno lahko letno nateklo kar nekaj milijonov evrov. Gre za pobudo, ki se je začela v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski komisiji. S tem bi slovenski proračun in tudi slovenski ustvarjalci oz. slovenska filmska industrija upravičeno dobili kakšen nujno potreben evro, ki gre zdaj v tujino.