Zastopanost žensk v avdiovizualni (AV) industriji se povečuje, enakopravnost ostaja izziv

Delež nalog, ki so jih v AV panogi leta 2019 opravljale ženske, je znašal 19 odstotkov, predlani pa nekaj več kot 24 odstotkov. To kaže, da se zastopanost žensk v AV industriji počasi povečuje, ugotavlja raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija. Rast deleža žensk med režiserji, scenaristi, producenti, snemalci, skladatelji in montažerji je bila v omenjenem obdobju med dvema in štirimi odstotki, kar pomeni, dabrez resnejših ukrepov še dolga leta ne bomo prišli do spolne uravnoteženosti v evropski AV industriji, izpostavlja raziskava. Razmere v slovenski AV industriji smo preverili tudi pri predsednici Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) Urši Menart, predsednici Društva slovenskega animiranega filma (DSAF) Tini Smrekar in predsednici Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) Mojci Fatur.

Kljub zvišanju so številke še vedno daleč od želenih. Ko govorimo o režiserkah, je zaskrbljujoče, da je njihov delež bistveno večji pri debitantskih filmih (35 odstotkov) kot pri vseh evropskih filmih skupaj (26 odstotkov). Velike razlike so tudi med različnimi poklici, ki jih opravljajo ženske v panogi. Ženske so bile leta 2019 najbolje zastopane na področju produkcije in montaže, 31-odstotno, pri čemer se je število producentk in montažerk od leta 2019 do leta 2023 zvišalo za dva odstotka. Zaštiri odstotke se je v omenjenem obdobju zvišalo tudi število scenaristk in režiserk, in sicer na 29 oz. 25 odstotkov vseh scenaristov oz. režiserjev. Precej manj je žensk, ki so direktorice fotografije in skladateljice, čeprav se je njihovo število zvišalo za dva oz. tri odstotke. Med direktorji fotografije je tako le 12 odstotkov žensk, med skladatelji pa deset odstotkov, kaže raziskava.

Ženske največkrat režirajo dokumentarce

Zastopanost režiserk se razlikuje tudi glede na žanr filma. Tako so ženske najbolj dejavne pri ustvarjanju dokumentarnih filmov, saj so režirale 33 odstotkov dokumentarcev, nastalih med letoma 2019 in 2023. Sledijo igrani in animirani filmi (vsaka kategorija z 21 odstotki).

Za izboljšanje razmer je nujno izobraževanje in izmenjava dobrih praks

"Še vedno gre za veliko neenakopravnost med spoloma, tako pri deležu udeleženih ustvarjalk kot tudi pri plačilih," ugotavljajo v različnih evropskih združenjih. Kot je bilo slišati na 5. evropskem seminarju o enakosti spolov, ki ga je konec lanskega leta pripravilo osem evropskih AV združenj, bo na tem področju potrebno bolj ukrepati. Ključno je izobraževanje in pa vseevropska izmenjava dobrih praks, so še poudarili.

Slovenija primer dobre prakse

V okviru razprav so pregledali tudi praktične primere in načrte za krepitev enakopravnosti med spoloma, o čemer sta govorili tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in namestnica direktorja Avstrijskega filmskega inštituta (ÖFI) Iris Zappe-Heller. Bučarjeva je med drugim pojasnila, da je SFC leta 2020 sprejel strateški načrt za obdobje 2020–2024, katerega glavni cilj je bil doseči večji delež filmov, ki jih režirajo ženske. Strategija je med drugim temeljila na ukrepih za ozaveščanje, zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov v filmskih komisijah, izobraževanju filmskih odborov in naporih za premagovanje predsodkov. SFC je tako med drugim podprl skoraj vse debitantske celovečerne filme, ki so jih režirale ženske. Ob tem je ocenila, da so tudi zaradi teh ukrepov večino lanskih nagrad vesna dobili filmi, ki so jih režirale ženske.

Avstrija s posebnimi finančnimi spodbudami

Namestnica direktorja Avstrijskega filmskega inštituta ÖFI Zappe-Heller je dejala, da je bilo leta 2013 v Avstriji četrtina režiserjev žensk, vendar so filmi, ki so jih režirale ženske prejeli le 12 odstotkov sredstev iz razpisov inštituta. Poleg tega ženske niso zasedale vodilnih položajev v produkciji. Inštitut je tako leta 2017 uvedel posebno spodbudo, po kateri je lahko produkcijska hiša, če je zaposlila ženske na ključnih mestih v produkciji, prejela dodatnih 35.000 evrov za razvoj drugega projekta. Seveda, če je tudi ta na vodilnih položajih vključeval ženske kvote. Od začetka te spodbude je bilo z njeno pomočjo izpeljanih kar 110 projektov.

Na neenakopravnost med spoloma pri plačilih opozarja tudi FIA

Na perečo neenakopravnost med spoloma na področju zaslužkov v EU je pred kratkim opozorilo Mednarodno združenje igralcev (FIA). Ob tem so objavili tudi priporočila z naslovom Kako odpraviti razliko v plačah med spoloma v evropski avdiovizualni industriji, pri čemer se združenje opira na tri publikacije, ki sta jih konec lanskega leta pripravila evropski sindikat EURO-MEI in Združenje ustvarjalk v evropski avdiovizualni industriji. V publikacijah izpostavljajo ukrepe, kot so večja transparentnost plač, spodbujanje napredovanja žensk ter vzpostavitev poštenih plačnih praks. Priporočila vključujejo tudi smernice za podjetja in posameznike, z nasveti za pošteno plačno politiko in vodenje podatkov o plačah. Več o tem tukaj.

Evropa poziva k enakopravnosti

Evropske krovne organizacije AV ustvarjalcev so večkrat poudarile, da imajo ženske v t. i. zahodnem svetu na papirju zagotovljene vse pravice, vendar pa na marsikaterem področju, tudi v AV industriji, še vedno niso enakopravne z moškimi. To je vidno predvsem na trgu dela. Ženske težje dobijo delo, predvsem v poklicih, ki veljajo za "moške". Če pa že dobijo službo, so zanjo manj plačane, zato se za te poklice odločajo v manjšem obsegu. Sem (žal) sodijo tudi poklici v AV industriji.

Tudi v Sloveniji se razmere (pre)počasi izboljšujejo

Neenakopravnost med spoloma na področju filma je očitna tudi v Sloveniji. Študija o enakosti spolov, ki so jo pred leti pripravili v SFC, je pokazala, da smo v samostojni Sloveniji šele leta 2002, se pravi 11 let po osamosvojitvi, dobili dva celovečerna igrana filma režiserk, in sicer Maje Weiss (Varuh meje) in Hanne Slak (Slepa pega). Razmere so se od takrat izboljšale, saj so ženske bolje vpete v slovensko AV industrijo, lažje pa pridobijo tudi sofinanciranje za svoja dela. To se kaže tudi v številnih uspehih, ki jih slovenske AV ustvarjalke žanjejo v Sloveniji in svetu.

V Sloveniji še nimamo režiserke, ki biposnela štiri celovečerne filme

"V Sloveniji je, odkar SFC sistematično podpira prvence, uspešno debitiralo kar nekaj avtoric celovečernih igranih filmov. Za dokumentarni in animirani film pa lahko brez težav rečemo, da avtorice za svojimi kolegi prav v ničemer ne zaostajajo, morda so trenutno celo bolj v ospredju," ocenjuje predsednica Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR) Urša Menart. "Še vedno opažam, da avtorice težje ustvarjajo na dolgi rok in nadgrajujejo svojo filmsko kariero z drugim ali tretjim filmom. Režiserke, ki bi v Sloveniji posnela štiri celovečerne filme, zaenkrat še nimamo," je poudarila. Ob tem je dejala, da je delo v filmskih ekipah v sektorjih, kjer pretežno ustvarjajo ženske, podcenjeno in  manj plačano v primerjavi s sektorji, kjer pretežno ustvarjajo moški.

Producentke bodo glede na dosedanji trend enakopravno zastopane šele leta 2045

"Nedavni podatki o enakosti spolov v AV sektorju kažejo na še vedno premajhno zastopanost žensk v ključnih vlogah, tudi pri producentih, ki nosijo odgovornost, a hkrati tudi odločajo o tem, katere zgodbe bodo dobile možnost biti povedane. Kot kažejo podatki Evropskega avdiovizualnega observatorija, je delež producentk, ki so realizirale celovečerni film med letoma 2019–2023, zgolj 33-odstoten," poudarja producentka in predsednica Društva slovenskega animiranega filma (DSAF) Tina Smrekar. Ob tem je izrazila obžalovanje, da ni relevantnih statističnih podatkov za kratke filme in serije, kar bi bil koristen dodaten kazalnik razvoja sektorja in prehoda iz kratke na daljše forme. "Korak naprej za delovanju v sektorju in mreženje so podporni mentorski programi (npr. EWA, WIA, SYAA, CIRCLE), ki so aktivni v zadnjih letih, pozitiven zgled pa so tudi finančne podpore v obliki t. i. bonusa za enakost (parity bonus). V Franciji ga npr. dobijo za ključne pozicije, na Portugalskem pa za vključenost več kot polovice ženskega dela ekipe. Kljub temu se moramo vprašati, kje smo na področju enakosti spolov. Če upoštevamo trend zadnjih deset let, bi za položaj producentke prišli do enakomerne zastopanosti nekje do leta 2045, za nekatere druge sektorje, npr. skladateljice, bi morali počakati kar do leta 2071," je poudarila.

Razlike v honorarjih med spoloma so velike

Predsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) Mojca Fatur je opozorila predvsem na neenakost med spoloma na področju plačil v Sloveniji. "Priznam, da sem naivno verjela, da v našem prostoru ne poznamo razlik v višini honorarjev med ženskami in moškimi. Pred kratkim pa mi je nekaj kolegic igralk zaupalo, da so v zadnjih letih s svojimi partnerji, prav tako igralci, nastopile v istih serijah. A jim je bil že v osnovi ponujen bistveno manjši honorar, čeprav sta bili vlogi enakovredni, v enem primeru je bila njena vloga celo izrazito večja in kompleksnejša. Tudi v medijski prepoznavnosti in številu nagrad, ki so jih prejeli za svoje delo, ni bilo razlik. Zato mi verjetno ni treba poudarjati, da se mi zdi to nedopustno," je dejala. Ob tem je izrazila željo, da bi boljše priložnosti dobilo tudi več režiserk, scenaristk in direktoric fotografije. "Tu ne gre za uravnilovko ali izpolnjevanja kvot, ampak ker verjamem, da so zgodbe, ki jih želijo povedati in njihov izraz, enako pomembne in navdihujoče kot zgodbe, ki jih imajo možnost posneti njihovi moški kolegi," je poudarila.

AIPA je za uravnoteženo zastopanost med spoloma 

"V AIPA se brezpogojno zavzemamo za uravnoteženo zastopanost med spoloma, ne le v AV industriji, ampak na vseh področjih življenja. Ponosni smo, da so naša prizadevanja vidna tudi v sestavi organov in med zaposlenimi. Vedno znova je treba opozoriti, da je vsakršna diskriminacija nesprejemljiva, da šteje le sodelovanje, saj bomo lahko le s skupnimi močmi premagovali izzive ter zgradili lepšo prihodnost. To bi se morali vsi spomniti vsak dan, ne le 8. marca, ob mednarodnem dnevu žena," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik. 

Naj ob koncu članka ponovimo misli, ki smo jih na AIPA zapisali v čestitko ob letošnjem prazniku:

Praznik, posvečen ženskam, je tudi opomnik, da so enakopravnost, spoštovanje in enake možnosti temelj vsake družbe. Da pravice, bodisi že pridobljene bodisi še ne uveljavljene, zahtevajo vztrajnost in pogum. Podpiramo avdiovizualne ustvarjalke, ki skupaj s kolegi vsak dan prispevajo k razvoju slovenske umetnosti in kulture ter si prizadevajo za pravično vrednotenje svojega dela.

Za vse, za vsako – vselej, ne le priložnostno.