Investicija v kulturo je investicija v prihodnje generacije

Kulturno-kreativni sektor je zaradi pandemije koronavirusa ena najbolj prizadetih gospodarskih panog, okrevanje pa bo dolgotrajno in kompleksno. Kot je izračunala Evropska komisija, bodo nekateri deli sektorja, ki k dodani vrednosti celotnega gospodarstva EU prispeva 509 milijard evrov in zagotavlja 12 milijonov delovnih mest, v drugem četrtletju 2020 zabeležili kar 80-odstoten padec prihodkov. Zato je nujno, da EU institucije pri pripravi evropskega paketa za okrevanje pomislijo tudi na evropske kulturnike in kreativce in pripravijo ustrezne odgovore na posledice pandemije covid-19, je v odprtem pismu zapisalo 94 organizacij, ki predstavljajo evropski kulturno-kreativni sektor.

Podpisniki pisma, med katerimi so tudi Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS), Združenje evropskih filmskih režiserjev (FERA) in mednarodno Združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA), katerih vseh članica je tudi AIPA, so posebej opozorili, da ima sektor nadpovprečno visok delež samozaposlenih, svobodnjakov, malih podjetij in mladih zaposlenih. To pa so skupine, ki so posebej ranljive v času krize, so zapisali.

Evropsko gospodarstvo se počasi prebuja, vendar je še vedno daleč od predkriznega obdobja. Tudi kulturniki in kreativci počasi vnovič začenjajo z delom, vendar zaradi različni omejevalnih ukrepov še dolgo ne bodo dosegli polne zaposlenosti. To pa pomeni precejšnjo ekonomsko in socialno negotovost, in sicer ne le za ustvarjalce, ampak tudi za produkcijske in medijske hiše, saj so vsi deležniki v vrednostni verigi sektorja med seboj tesno povezani.

Vendar pa predlagani paket EU za okrevanje - kljub spodbudnim sporočilom Evropskega parlamenta in Evropske komisije ter priznanju, da je sektor med najbolj prizadetimi - ne upošteva realnosti razmer v kulturno-kreativnem sektorju, saj predvideva precej manj pomoči od pričakovanj. Paket med drugim ne prinaša nobenih konkretnih programov pomoči za kulturo, prav tako pa ne napotkov, kako bi lahko kultura dobila pomoč iz drugih programov pomoči. Evropska komisija je sicer v delu, ki govori o pomoči pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), omenila kulturo, vendar tudi tam ni nobenih garancij o konkretni pomoči, ugotavljajo podpisniki poziva.

Evropski kulturno-kreativni sektor tudi ocenjuje, da je program Ustvarjalna Evropa (Creative Europe), ki je edini namenjen promociji evropskih kulturnih in kreativnih sektorjev, "veliko razočaranje in izgubljena priložnost". Proračunska sredstva za program Ustvarjalna Evropa so edina, poleg programa za izobraževanje mladih, ki se bodo v prihodnji finančni perspektivi znižala glede na prvi predlog Evropske komisije iz leta 2018. Poleg tega pa je njihova višina daleč pod predlogom Evropskega parlamenta, ki je bil še višji od predloga Evropske komisije. Zato je precej ironično, da paket za okrevanje nosi ime "EU naslednje generacije", poudarjajo predstavniki evropske kulture in kreativnosti.

Podpisniki odprtega pisma zato pozivajo države članice EU in Evropski parlament, da predlagajo občutno zvišanje sredstev za program Ustvarjalna Evropa, in sicer na vsaj 2,8 milijarde evrov, kot je to sprva predlagal Evropski parlament. Poleg tega pa naj institucije EU zagotovijo pogoje, da bo lahko celoten kulturno-kreativni sektor imel dostop do različnih programov pomoči v okviru evropskega paketa za okrevanje.

"Evropski kulturno-kreativni sektor veliko prispeva k evropskemu gospodarstvu in dobrobiti prebivalcev EU, zato bi morala EU v času krize pomagati sektorju. Z investicijami v kulturo bi unija tako pokazala prihodnji generaciji, da ji ni vseeno za njeno prihodnost," poudarjajo predstavniki evropskega kulturne in kreativne industrije.

V AIPA podpiramo poziv evropskih krovnih organizacij ustvarjalcev. Ob tem posebej opozarjamo na težak položaj avdiovizualnih ustvarjalcev in filma v Sloveniji, saj so filmski studii povečini še vedno zaprti, kinematografi se le počasi odpirajo, snemanja se odpovedujejo oz. prelagajo za nedoločen čas. Poleg tega pa so avdiovizualni ustvarjalci v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, v slabšem položaju kot npr. njihovi kolegi glasbeniki, saj ne dobivajo praktično nobenih nadomestil iz naslova uporabe njihovih del. Zato je - kot že večkrat omenjeno - edina rešitev, da Slovenija čim prej implementirata lani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere.