Jutri bo 19. september …

… zadnji dan, do katerega morajo države članice EU v svoje nacionalne zakonodaje implementirati revidirano Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.  Tako o njeni vsebini kot o časovnici so se članice uskladile pred dvema letoma, saj harmonizira nacionalne zakonodaje, in sicer ne le v zvezi s  tradicionalnimi TV oddajanji, temveč tudi  v zvezi s storitvami na zahtevo in platformami za deljenje videov. S tem se spodbuja tudi kulturno raznolikost na evropskem avdiovizualnem trgu in omogoča kulturno specifičnim zgodbam, da krožijo širše in so vidne večjemu številu ljudi širom po Evropi.

Splošno znano je, da je COVID-19 močno zaznamoval kulturni in ustvarjalni sektor –  kinematografi se le s težavo preživljajo, filmska produkcija pa se na vse pretege trudi spet postaviti na svoje noge. Splošno znano je tudi, da ponudniki storitev videa na zahtevo za televizijske in filmske programe žanjejo bogate sadove digitalizacije in posledic pandemije, ki je ljudi bolj kot kdajkoli prej prikovala pred lastne digitalne naprave. Zahvaljujoč Direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) bo imelo  občinstvo dostop do večjega nabora evropskih filmov in programov, saj morajo ponudniki storitev videa na zahtevo izpolniti minimalno 30 odstotni obvezni delež evropskih del v svojih katalogih. Kot so avtorske in producentske organizacije izjavile že pred njenim sprejetjem, je AVMS “steber evropske avdiovizualne zakonodaje in ključna za razširjanje in promocijo evropskih del.”

Sabine Verheyen, predsednica Evropskega odbora za kulturo in izobraževanje, je na Evropskem filmskem forumu v Benetkah (4. septembra 2020) povzela, kako težko delo je parlament opravil med pogajanji s ponudniki storitev videa na zahtevo in drugimi deležniki, da je bila zahteva o 30 odstotnem obveznem deležu na koncu vključena v direktivo in tako občutno podprla kulturni in ustvarjalni sektor v Evropi. Evropski parlament je v svoji nedavni resoluciji navedel, da “moramo izkoristiti to priložnost za promocijo evropske kulturne vsebine širom po svetu … implementacije teh direktiv (AVMS, Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in Direktive o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov) ter posledični zakonski predlogi pa morajo zaščititi in promovirati kolektivne mehanizme za zagotovitev zadostnega varovanja posameznih ustvarjalcev.”

AVMS daje državam članicam tudi možnost, da zahtevajo financiranje (posredne in neposredne naložbe v dela) od ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev (izdajateljev programov ter ponudnikov storitev na zahtevo) s sedežem na njihovem ozemlju ali s sedežem v drugih državah članicah, vendar z vsebinami, ki so bližje njihovim prebivalcem. Takšno pravilo bo ključno prispevalo k povečanemu financiranju lokalne in evropske produkcije,  rasti vrednosti avdiovizualnega sektorja in promoviranju kulturne raznolikosti.

Ob upoštevanju vrednosti storitev na zahtevo na evropskem trgu, katerih dominanten položaj je še pospešila kriza ob COVID-19, sta 30 odstotni obvezni delež in ukrep finančnih prispevkov nujno potrebna. Kljub vsemu pa Slovenija pri implementaciji zamuja. V podporo državam članicam za čimprejšnjo implementacijo je Evropska komisija izdala priporočila v zvezi s  platformami za deljenje videov ter promocijo evropskih del. Žal so bila priporočila izdana zelo pozno, šele 2. julija 2020, in tako niso bistveno pripomogla v procesih implementacije, ko so nekatere parlamentarne debate zastale zaradi  COVID-19.

Zaradi zagotovitve finančnih sredstev za produkcijo in promocijo evropskih del morajo biti ponudniki storitev na zahtevo v celoti vključeni v evropski ekosistem. A za to implementacija AVMS ne bo dovolj. Za izboljšanje položaja filmskih ustvarjalcev in njihovega poplačila je ravno tako nujno treba spremeniti besede v dejanja pri implementaciji Direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.  Evropski avdiovizualni sektor mora obstati trdno na svojih nogah, se okrepiti in se lotiti  izzivov pandemije kot tudi izzivov, ki ji bodo sledili. .

Pravice do dodatnega nadomestila zagotavljajo stalen vir prihodkov za ustvarjalce. In kar je še pomembneje: prihodke zagotavljajo ne samo za trenutne oblike uporabe, temveč tudi za bodoče, in sicer tako, da  ni potrebe po prilagajanju pogodb ali ponovnih pogajanjih o posameznih določilih pogodb. Te pravice tudi ne posegajo v eksploatacijo AV del, saj ta ostaja v rokah producentov.

Ustrezen prenos direktiv v slovenski pravni red je še posebej pomemeben, saj se neposredni in posredni ekonomski učinki avdiovizualne industrije kažejo v številnih sektorjih in industrijah. Pomemben del proračuna projektov se namreč porabi za nakup blaga in storitev na lokalnem trgu. Kot taki imajo avdiovizualni projekti na lokalno gospodarstvo močan vpliv, Slovenija kot filmska destinacija pa ima ob ustrezni nadgradnji podpornega okolja velik potencial.

Sistemska krepitev podstati za film in avdiovizualno dejavnost ter načrtno privabljanje avdiovizualnih projektov bi zagotovo spodbudila ustvarjanje novih delovnih mest tako v avdiovizualnem sektorju kot tudi v turizmu. Pri tem bi lahko kot filmske destinacije promovirali zlasti gospodarsko manj razvita področja.

Dejstvo je, da je avdiovizualna industrija ena najhitreje razvijajočih se industrij na svetu, in evropske države kar tekmujejo med seboj v spodbujanju te industrije ter zagotavljanju ugodnega okolja za soustvarjanje na tem področju. Pandemija in ukrepi, povezani z njo, so že sicer izjemno skokovito rast potrošnje AV vsebin samo še pospešili, po drugi strani pa povzročili popoln zastoj produkcije, torej proizvodnje novih AV del.

Če želimo v celoti izkoristiti potencial avdiovizualne industrije, je potreben temeljit premislek o sistemski ureditvi področja. Ambiciozne države zato  predvsem povečujejo javna sredstva zanjo, kar omogoča nadaljnji razvoj in spodbuja zasebna vlaganja.

Področje je treba strateško urediti in avdiovizualni sektor prepoznati kot pomemben del gospodarstva in ga smiselno umestiti v delovanje agencije SPIRIT in gospodarske diplomacije. Nujen ukrep je priprava medsektorske nacionalne strategije razvoja avdiovizualne industrije s poudarkom na sistematičnem razvoju kadrov, ob tem pa urediti  zakonodajo tako, da bo tuje ponudnike vsebin na zahtevo zavezovala, da del prihodka, ustvarjenega v Sloveniji, namenijo za ustvarjanje domačih vsebin.

Ker je vsak evro, vložen v avdiovizualno industrijo, dobro naložen in bogato povrnjen!

Klemen Dvornik, predsednik Izvršnega odbora Zveze evropskih režiserjev (FERA)