SAA poziva Slovenijo, naj zaščiti svoje ustvarjalce in jim omogoči pravično nadomestilo

Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) je na v. d. direktorice Urada za intelektualno lastnino (UIL) Karin Žvokelj naslovilo odprto pismo, v katerem jo poziva, da Slovenija čim prej implementira predlani sprejeto direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, skupaj z 18. členom. Omenjeni člen predvideva, da so ustvarjalci, ki prenesejo licence oz. ekskluzivne pravice, upravičeni do pravičnega in proporcionalnega nadomestila iz naslova uporabe njihovih del. "Za avdiovizualne ustvarjalce je najboljša rešitev uzakonitev neodpovedljive in neodtujljive pravice do nadomestila, ki je kolektivno upravljana, nadomestilo pa plačujejo uporabniki del. To je ključno, da bodo ustvarjalci tudi v resnici dobili nadomestilo," poudarjajo v SAA.

Združenje je uvodoma v imenu svojih 33 članic iz 25 držav, med katerimi je tudi AIPA, Žvokljevi čestitalo za imenovanje na čelu UIL. "Do vašega imenovanja je prišlo v zelo pomembnem času za avdiovizualne ustvarjalce. Večina držav članic EU je v postopku implementacije direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in prenovljene direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji (t.i. Sat/Cab Direktiva). Slovenija bi morala, tako kot ostale države EU, v dobro svojih ustvarjalcev zagotoviti ustrezno implementacijo obeh direktiv, in sicer na način, da bodo ti ustrezno plačani za uporabo njihovih del," poudarjajo v SAA.

Avdiovizualni sektor je zaradi pandemije koronavirusa ena najbolj prizadetih gospodarskih panog na svetu, okrevanje pa bo dolgotrajno in kompleksno. Vendar ne trpi le kulturno-kreativni sektor kot panoga, ampak predvsem "srce sektorja", kar so seveda ustvarjalci. Ti so bili zaradi zdravstvene krize prisiljeni ustaviti delo, kar je večini povzročilo hude socialne in finančne stiske. V obdobju, ko ustvarjalci niso mogli delati in so bili filmski studii in kinodvorane zaprti, so različne spletne platforme (ponudniki storitev videa na zahtevo) beležile rekordne rasti naročnikov in prihodkov, a kljub temu te svojega finančnega uspeha niso želele deliti s tistimi, ki so jim to omogočili - z ustvarjalci, zato večina evropskih avdiovizualnih ustvarjalcev od rekordne gledanosti svojih del ni imela nič.

V Sloveniji je, tako kot v mnogih državah, nujno potrebno posodobiti zakonodajo, ki bo omogočila, da so avdiovizualni ustvarjalci plačani za vse vrste izkoriščanja svojih del, tudi videa na zahtevo. Prenos direktive o avtorskih pravicah ponuja to edinstveno priložnost za oblikovanje ustreznih mehanizmov nagrajevanja avdiovizualnih avtorjev.

Tak sistem so že vzpostavili v Belgiji, Franciji, Estoniji, Italiji, Španiji in Švici, kjer avdiovizualni ustvarjalci s pomočjo kolektivnih organizacij prejemajo nadomestila. To ni dobro zgolj za ustvarjalce, ampak ohranja tudi zdrav razvoj industrije. Kot je pokazala študija na primeru Španije, omenjena ureditev ni negativno vplivala na poslovanje avdiovizualnih operaterjev, saj je Španija danes evropski center za globalne platforme videa na zahtevo. Podobno pozitivno so se zadeve uredile v Italiji, kjer ustvarjalci vrsto let prejemajo nadomestila, ocenjujejo v SAA. Ob tem dodajajo, da so za uspeh tega sistema "nujne štiri sestavine", in sicer zakonsko določena pravica do nadomestila, neodtujljivost in neprenosljivost pravice do nadomestila, da nadomestilo plačajo končni uporabniki in da je pravica kolektivno upravljana.

Kolektivne organizacije so namreč edine, ki se lahko v imenu ustvarjalcev enakopravno pogajajo z velikimi mednarodnimi igralci, poleg tega pa imajo že uveljavljene sisteme zbiranja in deljenja nadomestil. V združenju tudi poudarjajo, da z omenjeno rešitvijo ne bi dodatno obremenjevali financiranja produkcije in same produkcije, prav tako pa ne državnih institucij, ki finančno podpirajo produkcijo in distribucijo evropskih del. Stroške nadomestil bi nosile spletne platforme oz. ponudniki videa na zahtevo, in sicer glede na prihodke, ki jih ustvarijo z uporabo del ustvarjalcev. Kolektivno upravljanje je prav tako "win-win" rešitev za uporabnike, ki s tem dobijo ustrezno pravno varnost in nižjo birokratsko in finančno breme zaradi centralizacije plačil, ocenjujejo v SAA.

Evropski parlament je nedavno sprejel resolucijo o položaju umetnikov in kulture, v katerem poziva k ukrepanju v zvezi z avtorskimi pravicami ustvarjalcev in pravičnim nadomestilom. Evropski parlament med drugim poziva države članice, da čim prej implementirajo direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu z močnim poudarkom na zaščiti kulturnih in kreativnih del in tistih, ki jih ustvarjajo. Tu gre predvsem za zagotavljanje pravičnega, primernega in proporcionalnega nadomestila za avtorje in izvajalce. Parlament je ob tem obžaloval tudi dejstvo, da je doslej le nekaj držav članic uzakonilo 18. člen direktive in pozval k čim širši uzakonitvi tega člena. Evropski parlamentarci so pozvali Evropsko komisijo, da države članice spodbudi k uzakonitvi kolektivnega upravljanja pri implementaciji direktive, s čimer bodo ustvarjalci lažje prišli do omenjenega nadomestila.

V AIPA podpiramo poziv SAA, saj lahko le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture. To se je zdaj - v času pandemije novega koronavirusa, ko večina ustvarjalcev zaradi različnih omejitev ni mogla delati - dodatno potrdilo. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere.

V AIPA želimo še enkrat spomniti, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več o tem na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja, kot pri izvoznikih. Prav tako je velik prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej uspešni, jim mora država v teh kriznih časih pomagati. Sprejem Direktive, skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila, bi bila odlična pomoč in signal države, da ji ni vseeno za avdiovizualni sektor in ustvarjalce.

Ob tem je potrebno vnovič poudariti, da so slovenski avdiovizualni avtorji, kot tudi njihovi kolegi igralci, pri svojih pravicah že desetletja žrtev pravne anomalije. Gre za to, da glede na obstoječo zakonodajo ne morejo priti do svojih nadomestil na način, kot ga poznajo njihovi kolegi glasbeniki ali literati. Avdiovizualni avtorji so po slovenskem zakonu edina skupina avtorjev, za katere se pavšalno predvideva, da so svoje pravice prenesli na pravno osebo, naloga dokazovanja imetništva pravic pa je na njih, in ne na tistih, ki so pravico pridobili. To dejstvo govori o neprimernosti slovenskega sistema, saj vsi vemo, kako široka je danes uporaba avdiovizualnih del, predvsem na spletu, in kako globok je prepad med tistimi, ki z uporabo zaščitenih del služijo, in tistimi, ki ta dela dejansko ustvarjajo.

Upamo, da bodo slovenski odločevalci z ustrezno implementacijo direktiv to enkrat za vselej spremenili!