Pandemija koronavirusne bolezni 19 je prizadela cel svet. Svetovno gospodarstvo bo zaradi covid-19 letos po podatkih Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) utrpelo za 1000 milijard dolarjev škode, delo pa naj bi izgubilo med pet in 25 milijonov ljudi. Med najbolj prizadetimi sektorji je kreativni sektor, ki ga je pandemija udarila po celotni vrednostni verigi (ustvarjanje, produkcija, distribucija, dostop do del). To je močno prizadelo tudi profesionalni, socialni in ekonomski položaj ustvarjalcev, med katerimi so najbolj ranljivi prav tisti s statusom samostojnih podjetnikov oz. projektno zaposleni.
Omejevalni ukrepi, ki jih zaradi izbruha pandemije sprejemajo vlade po svetu, prav tako močno vplivajo na sposobnost kreativnega sektorja za ustvarjanje in distribucijo novih del izven digitalnega okvirja. To pa vsekakor zmanjšuje raznolikost kulturnega izražanja po svetu. Hkrati imajo tudi uporabniki močno omejene možnosti dostopa do kulturnih dobrin in storitev. Za številne ranljive skupine, ki že tako trpijo zaradi neenakega dostopa do tehnologije, vključno z ženskami v nekaterih državah in avtohtonimi ljudstvi, obstoječa "digitalna vrzel" še poslabšuje njihovo zmožnost dostopa do kulture. Zato trenutna kriza pomeni tudi ogromno tveganje za nadaljnje poglabljanje neenakomernega dostopa do kulture in omejevanje raznolikosti kulturnega izražanja po svetu.
Kljub temu je umetnost odporna (Art is resilient). Številni umetniki in ustvarjalci so si namreč izmislili inovativne in kreativne rešitve, pogosto z uporabo digitalnih orodij, s katerimi lahko nadaljujejo svoje ustvarjanje in so še naprej povezani s svojim občinstvom. Globalna zdravstvena kriza je tako pokazala na osrednjo vlogo, ki jo igra kultura v življenjih ljudi, pa tudi njeno nepogrešljivost pri krepitvi socialne povezanosti in boju proti bolezni.
Prizadevanjem za pomoč kulturi in kreativnosti se je pridružila tudi Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Ta je sprožila gibanje in projekt ResiliArt, s katerim želi dvigniti zavest o vplivu pandemije koronavirusa na kulturni sektor in ustvarjalce. Unesco s projektom, ki predvideva serijo virtualnih debat, želi omogočiti ustvarjalcem, da se sliši njihov glas, odločevalce pa spodbuditi, da z različnimi politikami in finančnimi mehanizmi pomagajo umetnikom oz. ustvarjalcem.
Gibanju se lahko virtualno pridružijo vsi, ki kljub zdravstveni krizi ustvarjajo. Več o tem na: https://en.unesco.org/sites/default/files/debate_guide_en.pdf.
Prva debata bo danes, 15. aprila (med 14. in 16. uro), ko obeležujemo Svetovni dan umetnosti. Na spletni debati, ki sta jo pripravila Unesco in CISAC, bodo sodelovali skladatelj, predsednik CISAC in Unescov ambasador dobre volje Jean-Michel Jarre, pevka, podpredsednica CISAC in Unescova ambasadorka dobre volje Angelique Kidjo, režiser, scenarist in predsednik argentinskega združenja avdiovizualnih avtorjev (INCA) Luis Puenzo, hrvaška ministrica za kulturo Nina Obuljen-Koržinek, avtorica Yasmina Khadra in glasbenik, režiser ter Unescov ambasador dobre volje Deeyah Khan.
Glavne teme debate - videti jo bo mogoče na spletni strani http://unesco.org/resiliart-debate - bodo med drugimi omejitve, s katerimi se ustvarjalci oz. umetniki srečujejo zaradi ukrepov zoper covid-19, trenutne in prihodnje finančne posledice za umetnike zaradi zdravstvene krize in različni ukrepi za podporo umetnikom v času krize. Razpravljavci se bodo dotaknili tudi vprašanja o razvoju kulturnih politik in modelov financiranja, s katerimi bi se lahko na krize ustrezno odzvali.
V debato se bo možno vključiti tudi iz (spletnega) občinstva.
Vabljeni.