Produkcija evropske televizijske fikcije se zmanjšuje

Produkcija evropske televizijske fikcije, v katero je zajeta vsa produkcija razen animiranih filmov in dokumentarcev, je predlani dosegla prelomno točko, ki se kaže v upadu novih del. Obseg skupne produkcije se je v letu  2023 v primerjavi z letom prej znižal za šest odstotkov, ustavila pa se je tudi rast produkcije serij s 13 ali manj epizodami, ki so v zadnjih letih beležile izredno hitro rast. Več kot polovico, 55 odstotkov, novih del je nastalo pod okriljem javnih televizijskih hiš, na zasebne televizije je odpadlo 31 odstotkov novih del, na globalne pretočne platforme pa 14 odstotkov, kaže najnovejše poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija.

Kot ugotavljajo v observatoriju, se evropski trg filmov in serij po pandemiji covid-19 ni stabiliziral. Po kratkem obdobju rasti se je produkcija namreč ponovno zmanjšala. Kot omenjeno, se je predlani število novih naslovov oz. del zmanjšalo za šest odstotkov, kljub upadu pa so razmerja po segmentih produkcije ostala praktično nespremenjena. Telenovele in nadaljevanke so predstavljale večino (61 odstotkov) vseh produciranih ur, več kot polovico (58 odstotkov) vseh naslovov pa  TV serije z največ 13 epizodami na sezono.

Konec rasti visokokakovostnih serij

Neprekinjena rast števila visokokakovostnih serij z do 13 epizodami, ki veljajo za produkcijsko zahtevnejše in dražje, se je zaključila, saj se je število naslovov predlani v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za dva odstotka. Obseg produkcijskih ur je stagniral, pri čemer so bile sezone krajše in z manj epizodami. Kot ugotavljajo v observatoriju, so bili rezi odziv na višje produkcijske stroške in visoko inflacijo.

Največ del ustvarijo v Združenem kraljestvu in Nemčiji

V Evropi se vsako leto v povprečju ustvari več kot 1200 naslovov, 23.000 epizod in 14.000 ur igrane fikcije. Največ filmov so predlani ustvarili v Nemčiji, Franciji in Italiji. Združeno kraljestvo je daleč največji producent visokokakovostnih serij, ki mu sledita Nemčija in Francija, največ t. i. soap oper pa ustvarijo na Portugalskem, Španiji in na Poljskem.

Javne radiotelevizije naročile največ del

Več kot polovico predlanskih naslovov igrane fikcije so naročile javne radiotelevizije (55 odstotkov), sledijo zasebne televizije (31 odstotkov) in globalne streaming platforme  (14 odstotkov). Največ novih del oz. naslovov, 59, je predlani nastalo pod okriljem nemške televizije ARD. Sledijo francoski Banijay Group (52), nemški ZDF (41), francoska skupina Mediawan Leonine KKR (41), nemški RTL Group (38) in evropska podružnica ameriške skupine Warner Bros Discovery (33).

Le desetina novih del je odpadla na koprodukcijo

Koprodukcijski projekti so predlani predstavljali le desetino vseh novih naslovov TV fikcije, pri čemer je največ del v koprodukciji nastalo v Franciji, Nemčiji in Belgiji.

Lokalni razvoj AV industrije ključen tudi za ohranjanje kulturne raznolikosti

Razmere v panogi vsakodnevno pozorno spremljajo tudi v Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (Zveza DSFU), kjer poudarjajo pomen AV industrije za širšo identiteto družbe in opozarjajo na pomembnost stabilnih virov: “Ustvarjalci AV vsebin smo srce evropskih kreativnih in kulturnih industrij, a brez kontinuiranega in stabilnega financiranja ter pravičnih nadomestil v vseh evropskih državah naša prihodnost ostaja negotova. Lokalni razvoj AV industrije je ključen za ohranjanje kulturne raznolikosti in zagotavljanje trajnostnih pogojev za delo v tem sektorju. Če želimo, da evropska produkcija filmov in serij ostane konkurenčna in ustvarjalno močna, moramo vzpostaviti pravične pogoje za vse vpletene – od scenaristov in režiserjev do tehničnih ekip in igralskih zasedb,” izpostavlja predsednik Zveze DSFU Klemen Dvornik.

Padec produkcije posledica izzivov s področja nestabilnega financiranja in višjih stroškov

"Izsledki poročila potrjujejo negotove razmere, v katerih delujejo evropski AV ustvarjalci. Padec produkcije je jasen znak, da se trg sooča z izzivi, ki so posledica nestabilnega financiranja, naraščajočih produkcijskih stroškov in prestrukturiranja medijskih podjetij. Kljub temu pa pri vsem omenjenem ne smemo spregledati ustvarjalcev, ki so ključni za nastanek teh vsebin,” poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Dobra zakonodaja le začetek pravega dela na področju zaščite ustvarjalcev

Medtem ko globalne pretočne platforme (kot so Netflix, Amazon in Disney+) povečujejo svojo prisotnost v evropski produkciji, večina evropskih AV ustvarjalcev še vedno nima ustrezno urejenih nadomestil za uporabo svojih del. "V mnogih državah EU, pa tudi drugod po Evropi, da o svetovni dimenziji sploh ne govorimo, je sistem nadomestil nejasen ali celo neobstoječ. To pomeni, da AV ustvarjalci ne dobivajo pravičnega nadomestila za uspešnost svojih del na pretočnih platformah,” pravi Štibernik.

"Gre za sistemsko neravnovesje, ki koristi velikim platformam, ustvarjalce pa postavlja v podrejen položaj. To neravnovesje je nepravično in nevzdržno, zato ga je potrebno odpraviti. Slovenija je primer dobre prakse na tem področju, saj je s prenosom direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu dobila eno najboljših zakonodaj na svetu. Vendar se pravo delo šele začenja, saj je potrebno skleniti sporazume z globalnimi spletnimi platformami in velikimi uporabniki varovanih del. To pa je precejšen izziv, predvsem za kolektivne organizacije v manjših državah. Vendar verjamem, da bomo v AIPA tudi temu kos," je poudaril Štibernik.