Prenovljena predloga novele zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) sta korak v pravo smer na področju varovanja avtorskih pravic slovenskih ustvarjalcev. Noveli, ki implementirata direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in direktivo o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji (t. i. Sat/Cab Direktiva), bosta med drugim omogočili, da bodo tudi slovenski avdiovizualni ustvarjalci dobili pravično nadomestilo z naslova retransmisije njihovih del in uporabe na spletu. Nadomestila bodo plačali uporabniki del, pravica pa bo kolektivno upravljana. "Omenjeni sistem je nujen, če želimo, da bodo ustvarjalci tudi v resnici dobili nadomestilo, ki jim pripada," so v odprtem pismu slovenskim odločevalcem zapisali v Svetovnem združenju avdiovizualnih avtorjev (SAA) in Svetovnem združenju avtorjev in skladateljev (CISAC). Ob tem so poudarili, da v predlogu ni nekaterih določb, ki bi omogočili tudi pravico do nadomestila iz naslova javne uporabe avdiovizualnih del (npr. v gostinskih lokalih, restavracijah, trgovinah), uporabe v kinematografih in na televiziji.
Pismo na odločevalce je naslovil tudi AVACI – Svetovna konfederacija AV avtorjev.
Slovenija, tako kot večina držav EU, potrebuje posodobljeno avtorsko zakonodajo, ki bo sledila trendom in razvoju tehnologije. Avdiovizualni ustvarjalci morajo biti plačani za uporabo njihovih del na vseh medijih, zato morajo države članice EU nujno izkoristiti priložnosti, ki jih ponujata omenjeni direktivi, in zaščititi svoje avdiovizualne ustvarjalce. To pomeni implementacijo vseh mehanizmov, ki omogočajo, da bodo ustvarjalci za svoje delo oz. za uporabo njihovih del pravično nagrajeni oz. bodo dobili pravično nadomestilo iz naslova vseh vrst uporabe, poudarjajo v SAA in CISAC, katerih članica je tudi AIPA.
Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne pozitivne novosti, med drugim v 18. členu določa, da morajo države članice avtorjem in izvajalcem zagotoviti, da dobijo ustrezno in sorazmerno plačilo, če licencirajo svoja dela oz. prenesejo izključne pravice. V primeru avdiovizualnih ustvarjalcev je najboljša rešitev neodtujljiva in neodpovedljiva pravica do nadomestila, ki ga zbirajo kolektivne organizacije, plačajo pa uporabniki del, so prepričani v omenjenih združenjih.
Omenjene mehanizme so že uzakonili v Belgiji, Franciji, Italiji, na Poljskem in Španiji, kjer avdiovizualni ustvarjalci prejemajo nadomestila, ki jih zbirajo njihove kolektivne organizacije. To ni dobro le za ustvarjalce, ampak ohranja zdrave odnose v celotni industriji, poudarjajo v SAA in CISAC. Ob tem izpostavljajo primer Španije, kjer že vrsto let zbirajo nadomestila iz naslova praktično vseh vrst uporabe. Nadomestilo ni negativno vplivalo na igralce na trgu, ampak je povzročilo celo razcvet panoge. Španija je v zadnjih letih postala evropski produkcijski center za vodilne globalne platforme videa na zahtevo.
Kot poudarjata ugledna pravna profesorja Raquel Xalabarder iz katalonske univerze UOCi in Bernt Hugenholtz iz amsterdamske pravne fakultete, morajo biti, če želimo, da bi avdiovizualni ustvarjalci tudi v resnici dobili nadomestilo, izpolnjeni štirje pogoji. Pravica do nadomestila mora biti zakonsko določena, neodtujljiva in neodpovedljiva, kolektivno upravljana, sama nadomestila pa morajo plačevati uporabniki del.
AVACI, SAA in CISAC ob tem opozarjajo na pomembno vlogo kolektivnih organizacij v tem procesu. "Kolektivke" so v EU dobro regulirane, delujejo pregledno in so vključujoče, predvsem pa so edine, ki lahko na tem globaliziranem trgu nadomestila izpogajajo na učinkovit in pregleden način, zagotavljajo v SAA in CISAC. Ob tem poudarjajo, da pravica do nadomestila ne moti izvajanja in uveljavljanja izključnih pravic, niti ne moti verige eksploatacije. Prav tako država z nadomestili ne bi imela nobenih stroškov, temveč bi lahko pobrala celo več davkov, tudi od spletnih platform. Gre za "win-win" rešitev tako za uporabnike del kot ustvarjalce. Uporabniki bodo dobili ustrezno pravno varnost in nižje birokratsko ter finančno breme zaradi centraliziranosti sistema, ustvarjalci pa pravično nadomestilo.
V AIPA, ki je polnopravna članica obeh organizacij, podpiramo napore obeh združenj in vseh drugih organizacij v boju za pravice ustvarjalcev za uzakonitev pravičnega nadomestila na ravni celotne EU. Le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture. Ker tega nadomestila ni, se praktično vsi avdiovizualni ustvarjalci v zadnjih dveh letih, ko je svet prizadela pandemija covid-19, srečujejo še z večjimi finančnimi težavami kot prej. To je v primeru Slovenije še toliko bolj pereče, saj večina ustvarjalcev nima redne zaposlitve in delo opravlja s statusom samostojnega podjetnika oz. samozaposlenega v kulturi.
Kot smo že večkrat poudarili, bi lahko Slovenija zelo hitro uredila razmere. Predlogi, da sledimo španski ureditvi, so zelo dobra iztočnica, saj bi tako avdiovizualni ustvarjalci hitro dobili pravično nadomestilo. To ne bi bilo na plečih države, saj bi ga plačale spletne platforme, ki so nesporne finančne zmagovalke koronakrize.
V AIPA tudi poudarjamo, da pravica do nadomestila zagotavlja stalen pritok dohodkov za vse avtorje in izvajalce, in sicer tako za trenutne kot tudi prihodnje načine uporabe. Za slednje ne bo potrebe po prilagajanju pogodb ali ponovnih pogajanjih o določilih pogodb. Prav tako je pomembno, da pravica do nadomestila ne moti izvajanja in uveljavljanja izključnih pravic. Nadomestila bi ustvarjalcem pomenila veliko - v trenutnih razmerah možnost nadaljnjega ustvarjanja in golo preživetje.
Ob tem znova poudarjamo, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji, več na tej povezavi, ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja kot pri izvoznikih. Prav tako je velik prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, jim mora država omogočiti ustrezno delovno okolje z jasnimi in pravičnimi pravile igre. Uzakonitev direktive, skupaj s pravičnim in proporcionalnim nadomestilom, bi bil v teh kriznih časih pravi ukrep.
Pismo SAA in CISAC najdete na tej povezavi.
Pismo AVACI najdete na tej povezavi.