V katalogih evropskega sistema vod kroži 41.550 evropskih filmov
Datum objave: 20.10.2020
V spletnem imeniku evropskih filmov Lumiere VOD (http://lumierevod.obs.coe.int) je bilo konec avgusta 41.550 evropskih filmskih naslovov. Filmi so bili dosegljivi v 367 različnih katalogih sistemov videa na zahtevo (VOD), kar pomeni 472.180 prisotnosti filmov, ugotavlja Evropski avdiovizualni observatorij v novem poročilu. Omenjeni filmi so nastali v produkciji ali manjšinski produkciji 46 držav EU in Sveta Evrope.
Pod največ evropskih filmov na različnih platformah VOD (119 TVOD in 248 SVOD) je glede na različne naslove filmov podpisan italijanski režiser Carlo Vanzina, ki ima v katalogih vpisanih 55 naslovov. Največje število filmov na različnih platformah VOD pa ima francoski režiser Luc Besson, in sicer 18. Po številu filmov (glede na filmske naslove) jima sledijo francosko-švicarski Jean-Luc Godard, francoski Claude Chabrol ter nemški Werner Herzog. Italijanski ustvarjalci so najbolj zastopani na lestvici 23 evropskih režiserjev, ki imajo glede na filmske naslove največ del v katalogih. Italijanov je kar devet. Sledi peterica francoskih režiserjev, po trije španski in nemški, en švedski, en danski in en britanski. Omenjenih 23 režiserjev je podpisano pod 889 filmskih naslovov, ki so dosegljivi v vseh katalogih.
Po kriteriju prisotnosti filmov je med evropskimi režiserji znova najuspešnejši Besson, ki ima na platformah VOD 915 "zadetkov". Sledita mu Britanca David Yates (890) in Danny Boyle (785), francosko-poljski režiser Roman Polanski (720), Britanec Stephen Frears (706), Nemec Wim Wenders (691), Britanca Matthew Vaughn (639) in Kenneth Brangh (637) ter Španec Pedro Almodovar (602), ugotavlja Evropski avdiovizualni observatorij v poročilu.
Kar 73 odstotkov oz. 38.393, evropskih filmov (glede na naslov), ki so dosegljivi na platformah videa na zahtevo, so zasnovali v petih državah, in sicer v Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji. Na platformah so med evropskimi filmi sicer najbolj zastopani britanski, saj jih je med 15 najbolj zastopanih kar 14 z Otoka. Gre za večinoma starejše filme, saj jih je bilo le šest narejenih po letu 2010. Filmi iz Velike Britanije vodijo tudi po kriteriju celotne prisotnosti filmov v katalogih sistema videa na zahtevo, sledijo jim filmi iz Turčije, Rusije, Norveške in Švice.
Evropski film, ki ga je moč videti na največ platformah VOD, in sicer 157-ih, je britansko-ameriška koprodukcija Les Miserables iz leta 2012 v režiji Toma Hooperja. Sledijo Superman 2 v režiji Richarda Lesterja iz leta 1980, ki ga je moč videti na 147 platformah, Lucy (Luc Besson, 2014, 140), Bean (Mel Smith, 1997, 139) in 2001: Space Odyseey (Stanley Kubrick, 1968, 139), so izračunali v Evropskem avdiovizualnem observatoriju. Ob tem napovedujejo, da bodo v imenik kmalu vključili tudi televizijske vsebine (serije in televizijske filme). Ti podatki bodo v imeniku predvidoma dostopni pred koncem leta.
Spletni imenik evropskih filmov Lumiere VOD deluje kot iskalnik informacij o evropskih filmih, ki hkrati omogoča vpogled v njihovo dostopnost prek storitev VOD v vseh državah EU. Imenik evropskih filmov sta kot del pobude #DigitalforCulture ustanovila Evropska komisija in Evropski avdiovizualni observatorij. Filmskim ustvarjalcem, javnim institucijam in širši javnosti je Lumiere VOD dostopen od aprila lani.
Glavni razlog za oblikovanje enotnega filmskega imenika je dejstvo, da evropski filmi - kljub pomenu in prispevku evropske avdiovizualne industrije k svetovni kinematografiji - še vedno predstavljajo le dobro četrtino filmov, ki so v ponudbi platform VOD v državah EU. Nova Direktiva EU o avdiovizualnih medijskih storitvah krepi promocijo kulturne raznolikosti, in sicer na način, da predpisuje 30-odstotno zastopanost evropskih del na platformah VOD.