Namenski skladi AIPA

Splošno znano je, da imajo kolektivne organizacije bistveno večjo vlogo in pomen kot zgolj zbiranje in delitev nadomestil in avtorskih honorarjev. Že samo pri izvajanju teh dveh najosnovnejših nalog nastaja na AIPA izjemno bogat popis del, kakršnega nima nobena institucija pri nas. Vloga kolektivnih organizacij pa je še večja, saj niso samo 'bančno okence', temveč s sistemom skladov pomembno sooblikujejo kulturno, socialno in izobraževalno politiko.

Na nedavnem mednarodnem posvetu, ki ga je ob 10-letnici organizirala AIPA, je predsednik združenja Writers & Directors Worldwide (http://www.writersanddirectorsworldwide.org/) Yves Nilly kot primer navedel prav koronakrizo, ki je močno prizadela avdiovizualne ustvarjalce po celem svetu. Izkazalo se je, da ustvarjalci v državah in regijah, kjer imajo kolektivno upravljanje, kot npr. v Evropi, lažje premoščajo krizo, saj prejemajo različna nadomestila, poleg tega pa so nekateri dobili tudi pomoč od svojih kolektivnih organizacij. V državah, kjer tega sistema (še) ni, pa je kreativni sektor močno prizadet.

''V Franciji imamo dober zakon, dober sistem kolektivnega upravljanja in smo lahko na začetku Covid-19 krize hitro reagirali, ustanovili krizni sklad in izplačali avtorjem nadomestila ter v nekaterih primerih avanse. Poleg tega smo se tudi hitro organizirali v pozivanju vlade k ustanavljanju drugih oblik kriznih skladov. Sporočilo je torej jasno – kjer je sistem kolektivnega upravljanja močan, je bil odziv hiter.'' je dejal.

Mednarodna primerjava pokaže, da smo v Sloveniji glede namenskih skladov kolektivnih organizacij šele na začetku. Pred desetletjem in več so kolektivne organizacije že imele sklade. Potem so bili navkljub nespremenjeni zakonodaji skladi s strani pristojnega organa vse do sprejetja ZKUASP ukinjeni, ta pa je leta 2016 prinesel le parcialno rešitev: člen 33. ni inkluziven, saj iz sistema po nepotrebnem izloča imetnike sorodnih pravic (igralce in producente) in pravne osebe (produkcijske hiše). Tudi omejitev višine skladov na zgolj 10 % je nerazumljiva, saj nas vsaj pri privatnem reproduciranju postavlja na sam rep držav EU – ambicioznejše države iz tega naslova za namen spodbujanja kulturno umetniškega ustvarjanja in razširjanja novih avtorskih del, za ohranjanje kulturne raznolikosti, za socialne ali pa za izobraževalne namene namenjajo tudi do 50 % zbranih nadomestil iz privatnega reproduciranja. Ocenjujemo, da Slovenija na tem področju izgublja nekaj milijonov letno.

Navkljub oviram je AIPA v zadnjih dveh letih vzpostavila delujoč sistem skladov, ki se je še za kako pomembnega pokazal prav v tem letu, ko se AV industrija sooča z dvema izzivoma: pandemijo in blokado sredstev. AIPA je do sedaj lahko prav preko namenskega sklada soavtorjev vsaj delno pomagala prebroditi marsikatero stisko, s katero so se soočili člani. AIPA je samo v letu 2020 v več pozivih pomagala več kot 150 članom, za kar je bilo namenjenih 133.000 EUR sredstev. Trenutno sta odprta še dva poziva za pomoč članom zaradi posledic epidemije, na podlagi katerih bo predvideno izplačanih še 150.000 EUR.

Žal pa zaradi togosti sistema igralcem in pravnim osebam ni mogla pomagati tako, kot bi si želela in kot to počno npr. v Franciji, na Hrvaškem, v Nemčiji ali v Avstriji. AIPA je zato že naslovila pristojne organe in predlagala, da se v teh delih dopolni in spremeni ZKUASP, in sicer tako, da se naredi sistem boljši, fleksibilnejši, predvsem pa mora vključevati vse kategorije imetnikov pravic.