Slediti moramo tehnološkemu razvoju

Pandemija covid-19 je izredno pospešila razvoj enotnega digitalnega trga EU, kar morajo končno spoznati tudi odločevalci v vseh državah članicah in sprejeti zakonodajo, ki bo v koraku s tem razvojem. Avtorji in izvajalci nujno potrebujejo pravno varnost, tudi na spletu. Ta mora biti enaka tisti, ki jo imajo za "offline" uporabo njihovih del. Zato sta pred dnevi Evropski parlament in Skupina Evropskega parlamenta za prijateljstvo s kulturno-kreativnim sektorjem (CCFG) znova pozvala države članice, da razširijo dosedanje pravice do nadomestil do te mere, da bodo lahko odgovarjale na hiter razvoj tehnologij.

Kot so v odprtem pismu poudarili v CCFG, ki združuje 25 evropskih poslancev iz šestih političnih skupin in 14 različnih držav, je skupina pred približno letom in pol prosila Evropsko komisijo in države članice, da v direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu vključijo tudi 18. člen, ki zagotavlja, da bodo avtorji in izvajalci tudi v resnici dobili pravično nadomestilo. 20. oktobra 2021 je Evropski parlament sprejel resolucijo o položaju umetnikov in okrevanju evropskega kulturnega sektorja, v kateri je direktivo izpostavil kot ključno pri okrevanju evropskega kulturno-kreativnega sektorja. Parlament je zato pozval vse države članice, da čim prej implementirajo direktivo in avtorjem in izvajalcem zagotovijo pravično, primerno in proporcionalno nadomestilo (13. odstavek) ter v svoje pravne rede prenesejo 18. člen direktive, ki zagotavlja učinkovite mehanizme za nadomestilo.

9. februarja letos se je nekaj članov Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje (CULT) sestalo z ustvarjalci in njihovimi predstavniki iz vse EU. Govorili so le o eni točki, in sicer o tem, da 17 članic EU še vedno, več kot osem mesecev po izteku roka, ni implementiralo direktive. Zaradi tega številni avtorji in izvajalci ne prejemajo pravičnega in proporcionalnega nadomestila za uporabo njihovih del na spletu. Večina držav, ki je direktivo že sprejela, pa ni izkoristila vseh možnosti, ki jih ta ponuja za zaščito avtorjev in izvajalcev, ocenujejo v CCFG.

Neodtujljiva pravica do nadomestila je pomemben mehanizem za izvajanje 18. člena direktive. Dosedanja praksa na področju neodtujljive pravice za uporabo del "offline" je pokazala, da avtorji in izvajalci, tam kjer že imajo uveljavljeno to pravico, tudi v resnici prejemajo pravično, primerno in proporcionalno nadomestilo. Uveljavitev te pravice na spletu bi pomenila, da bi nadomestila prejemali tudi v digitalnem okolju. Odličen primer dobre prakse na tem področju je Španija, kjer vsi izvajalci dobijo ustrezna nadomestila, ki jim jih zagotavljajo kolektivne organizacije, poudarjajo parlamentarci.

Ob tem so znova poudarili zavezanost k spodbujanju učinkovitega prenosa direktive, zlasti njenega 18. člena in znova pozvali vse države članice, da preučijo ta (najučinkovitejši) mehanizem, ki bo vsem evropskim avtorjem in izvajalcem končno zagotovil ustrezno in sorazmerno plačilo. Gre za mehanizem, ki ga avtorji in izvajalci zahtevajo, za mehanizem, ki ga je omogočila uzakonitev 18. člena in za mehanizem, ki si ga avtorji in ustvarjalci zaslužijo. Avtorji in ustvarjalci so nosilni stebri našega kulturnega in ustvarjalnega sektorja, so še v pismu izpostavili evropski parlamentarci.

V AIPA podpiramo poziv parlamentarcev, saj lahko le s pravičnimi nadomestili za avdiovizualne ustvarjalce ohranjamo njihovo nadaljnje delo ter razvoj evropske in slovenske kulture. To se je v času pandemije novega koronavirusa, ko večina ustvarjalcev zaradi različnih omejitev ni mogla delati, dodatno potrdilo. Če bi bila Direktiva že implementirana, bi avdiovizualni ustvarjalci prejemali nadomestilo in bi tako veliko lažje prebrodili trenutne razmere.

V AIPA želimo še enkrat spomniti, da je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več o tem na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost zaposlenega v avdiovizualnem sektorju višja od slovenskega povprečja in višja kot pri izvoznikih. Prav tako je velik prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej uspešni, jim mora država pomagati. Sprejem Direktive, skupaj z neodpovedljivo pravico do nadomestila, bi bila odlična pomoč in signal države, da ji ni vseeno za avdiovizualni sektor in ustvarjalce.

Ob tem je potrebno vnovič poudariti, da so slovenski avdiovizualni avtorji, kot tudi njihovi kolegi igralci, pri svojih pravicah že desetletja žrtev pravne anomalije. Gre za to, da glede na obstoječo zakonodajo ne morejo priti do svojih nadomestil na način, kot ga poznajo njihovi kolegi glasbeniki ali literati. Avdiovizualni avtorji so po slovenskem zakonu edina skupina avtorjev, za katere se pavšalno predvideva, da so svoje pravice prenesli na pravno osebo, naloga dokazovanja imetništva pravic pa je na njih, in ne na tistih, ki so pravico pridobili. To dejstvo govori o neprimernosti slovenskega sistema, saj vsi vemo, kako široka je danes uporaba avdiovizualnih del, predvsem na spletu, in kako globok je prepad med tistimi, ki z uporabo zaščitenih del služijo, in tistimi, ki ta dela dejansko ustvarjajo. Zato upamo, da bo Slovenija pri implementaciji direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu sledila priporočilom Evropskega parlamenta in Evropske komisije in zaščitila slovenske ustvarjalce.