Uporaba "digitala" se je v času lockdowna povečala za kar 120 odstotkov
Datum objave: 19.05.2021
Pandemija koronavirusne bolezni je številne države prisilila k različnim omejitvam, zato so ljudje več časa preživeli za štirimi stenami. Ker niso mogli ven, so večino časa preživeli pred različnimi ekrani, tako da se je globalna uporaba digitalnih storitev v prvih mesecih od izbruha pandemije povečala kar za 120 odstotkov, ugotavlja podjetje za raziskovanje trga MiQ. Obseg uporabe "digitala" se je čez poletje nekoliko znižal, a je bil lani še vedno 76 odstotkov višji kot predlani v poletnih mesecih. Gledanost TV in različnih platform, ki ponujajo avdiovizualne vsebine, se je lani globalno povečala za 45 odstotkov, poudarjajo v MiQ.
Najbolj se je gledanost TV in spletnih platform povečala pri uporabnikih, starejših od 35 let, in sicer za 21 odstotkov. Omenjena starostna kategorija ne sodi med t. i. tradicionalne uporabnike vsebin na spletu, kjer prevladujejo mladi od 18 do 34 let. V tej starostni kategoriji se je število novih uporabnikov zvišalo za 19 odstotkov, kar je za to kategorijo, ki je največji uporabnik spleta, občutna rast, poudarjajo v MiQ.
Podatki potrjujejo rezultate Evropskega avdiovizualnega observatorija in ameriškega združenja Motion Picture Association (MPA), ki sta v različnih študijah zaznala občuten porast uporabe digitalnih vsebin. Observatorij je pred tedni sporočil, da so ponudniki storitev plačljivega videa na zahtevo (VOD), ki vključuje naročniški video na zahtevo in televizijo na zahtevo, lani na ravni EU ustvarili 11,6 milijarde evrov prihodkov, kar je tridesetkrat več kot pred 10 leti. Več o tem na tej povezavi.
Združenje MPA je izračunalo, da se je lani globalno število naročnikov spletnih platform videa na zahtevo v primerjavi z letom poprej zvišalo za 26 odstotkov in se ustavilo pri številki 1,1 milijarde. Lani se je tako prvič v zgodovini zgodilo, da so imele VOD platforme več kot milijardo naročnikov. Več o tem na tej povezavi.
Poleg uporabe avdiovizualnih vsebin se je povečala tudi uporaba drugih digitalnih storitev, med drugimi spletnega nakupovanja. Obseg spletnega nakupovanja je v času pandemije po podatkih Združenih narodov dosegel 26.700 milijard dolarjev, kar znaša 19 odstotkov celotne svetovne prodaje na drobno. V letu 2019 je bil ta delež 15-odstoten.
V AIPA ocenjujemo, da vse raziskave kažejo to, kar ustvarjalci in njihove organizacije opozarjamo že vrsto let: da se "svetovno dogajanje" izredno hitro seli na splet. Zakonodaja temu tempu ne sledi, kar povzroča težave predvsem na področju tako avtorskih pravic kot pravične obdavčitve prihodkov in dobičkov spletnih platform. Pandemija covid-19 in zdravstvena kriza, ki ji je sledila, je vse to še bolj razgalila. Spletne platforme izkoriščajo dela, na njih dobro služijo, ustvarjalcem pa ne vrnejo ničesar oz. zelo malo. Prav tako povečini ne plačujejo davkov v EU, temveč v ZDA oz. na kakšnih eksotičnih otokih z milo davčno zakonodajo.
Zato je nujno, da se razmere spremenijo. Države članice EU morajo čim prej implementirati predlani sprejeto Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki med drugim predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo, prav tako pa je nujno, da se končno sprejmejo mednarodna pravila glede obdavčenja spletnih platform, in sicer bodisi na ravni OECD bodisi na ravni EU. V AIPA in krovnih avdiovizualnih organizacijah menimo, da bi države EU z obema korakoma poslale pozitivno sporočilo celotnemu svetu, ki bi jim marsikje sledili. Rok za implementacijo Direktive, ki ga je postavil Evropski parlament, je 7. junija 2021.