Brexit bo vplival tudi na filmsko industrijo

Potem ko je Velika Britanija 31. januarja lani izstopila iz Evropske unije, je s 1. januarjem letos zapustila še evropski enotni trg in carinsko unijo. Veljati je namreč začel sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Otokom, ki ureja njune prihodnje odnose in prinaša številne spremembe za državljane, podjetja in tudi filmsko industrijo. Britanska filmska industrija je bila in je še vedno tesno vpeta v evropsko, kljub temu pa je brexit prinesel kar nekaj sprememb. Da so nekatere že vidne, nekatere pa se bodo pokazale čez čas, je za ameriški Variety povedal glavni izvršni direktor britanskega producentskega združenja Pact John McVay.

Ocenil je, da britanska filmska industrija na področju investicij ne bo doživela negativnih posledic. "Interes velikih produkcijskih hiš za snemanje v Veliki Britaniji je še vedno velik in brexit na to nima večjega vpliva. Država bo še naprej spodbujala razvoj sektorja, tudi finančno. Zaradi številnih talentov, odličnih lokacij in tudi omenjenih spodbud je britanski filmski sektor v letu 2018 prejel kar štiri milijarde evrov tujih investicij," je poudaril.

Variety je sicer pripravil pregled sprememb na sedmih področjih, ki so za britansko filmsko industrijo ključnega pomena pri sodelovanju z evropskimi partnerji.

1. Imigracijska politika in delovna dovoljenja

Gre za najpomembnejše "post" brexit vprašanje. Na področju snemanj na Otoku oz. EU se zadeve ne spreminjajo, saj zaenkrat še vedno velja prost pretok oseb, blaga in storitev, po prehodnem obdobju pa bo omenjeno predmet pogajanj. Se pa spreminjajo pogoji za delovna dovoljenja in daljša bivanja, prav tako bo več težav pri logistiki in carinskih postopkih, npr. za opremo.

2. Davčna politika in financiranje

Kot omenjeno, se davčna politika in spodbude filmski industriji v Veliki Britaniji ne bodo spreminjale, bodo pa britanske produkcijske hiše težje prišle do denarja, ki ga EU oz. države članice namenjajo za filmsko industrijo. Precejšen udarec bo britanska filmska industrija doživela z izgubo sredstev iz skladov EU. Med drugim po 30 letih ne bodo več mogli dostopati do sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe Programme).

3. Koprodukcija

Brexit ne bo vplival na koprodukcijo med evropsko in britansko filmsko industrijo, saj so pravne podlage za koprodukcijo v pristojnosti posameznih držav.

4. Kvota za evropska dela

Dela britanske filmske industrije se bodo še naprej štela v kvoto evropskih del. To pomeni, da bodo morale platforme videa na zahtevo v 30-odstotno kvoto evropskih del, ki jo predpisuje EU, še naprej uvrščati tudi britanska avdiovizualna dela. Britanska filmska združenja sicer pričakujejo, da bo EU zahtevala izločitev britanskih avdiovizualnih del iz evropske kvote, kar pa mora britanska vlada po njihovem mnenju zavrniti. Velika Britanija je podpisnica Evropske konvencije o čezmejni televiziji in Protokola, ki spreminja Evropsko konvencijo o čezmejni televiziji, s čimer ima pravico, da je uvrščena med evropske kvote, poudarjajo.

5. Financiranje iz programa ustvarjalna Evropa

Britanska filmska industrija je npr. leta 2018 iz omenjenega programa dobila skoraj 16 milijonov evrov. Financiranje projektov, ki so bili sklenjeni do konca leta 2020, se bo nadaljevalo do njihovega zaključka, zaenkrat pa še ni znano, če bodo britanski filmarji lahko dostopali do sredstev iz programa v finančni perspektivi 2021 -2027.

6. Oddajanje tv programov v EU

Velika Britanija je sedež več kot 700 televizijskih kanalov, ki oddajajo samo v države EU. Od njih je odvisnih več tisoč delovnih mest in milijarde evrov prihodkov. Pred govorom o brexitu se je število omenjenih televizijskih hiš v Veliki Britaniji hitro povečevalo, po brexitu pa se je njihovo število zmanjšalo za pet odstotkov. Kot poudarja Evropski avdiovizualni observatorij, so nekatere medijske multinacionalke, kot so Discovery, Viacom CBS, Sony in SPI International, svoje evropske sedeže že preselile iz Velike Britanije v EU, predvsem na Nizozemsko in Španijo.

7. Varovanje intelektualne lastnine

Na tem področju se praktično nič ne spreminja. Tako EU kot Velika Britanija sta podpisnici glavni svetovnih sporazumov o varovanju intelektualne lastnine in avtorskih pravic in želita ohraniti visoko stopnjo zaščite na tem področju.