Slovenija zamuja s prenosom direktiv

Evropska komisija je začela postopek zoper 23 držav članic EU, vključno s Slovenijo, ker v nacionalno zakonodajo niso pravočasno prenesle Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva je začela veljata junija predlani, države pa so imele dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo. Evropska komisija je uradno sporočilo o postopku, poleg Sloveniji, poslala še Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Cipru, Češki, Danski, Estoniji, Finski, Franciji, Grčiji, Hrvaški, Irski, Italiji, Litvi, Luksemburgu, Latviji, Poljski, Portugalski, Romuniji, Slovaški, Španiji in Švedski. Komisija je od 21 držav, med njimi tudi od Slovenije, zahtevala tudi več informacij, kako so prenesle predlani sprejeto Direktivo o določitvi pravil glede izvrševanja avtorskih in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov.

Države imajo sedaj dva meseca časa, da se odzovejo in uradno sporočijo, kako potekajo postopki in kaj je razlog za zastoj. V nasprotnem primeru bo Evropska komisija poslala uradno pritožbo. Tej nato v skrajnem primeru sledi tožba v Luksemburgu, ki je tudi podlaga za finančne ukrepe zoper posamezno državo članico.

Cilja obeh Direktiv sta posodobiti pravila EU o avtorskih pravicah ter uporabnikom in ustvarjalcem omogočiti, da kar najbolje izkoristijo digitalizacijo. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu avdiovizualnim ustvarjalcem prinaša številne pozitivne novosti, med drugim v 18. členu predvideva pravično nadomestilo za uporabo del na spletu. Ključen del Direktive so tudi mehanizmi, ki omogočajo zbiranje tega nadomestila, med drugimi tudi poročanje o uporabi del.

V AIPA smo večkrat pozvali slovenske odločevalce, da Slovenija čim prej implementira Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu skupaj s členom, ki predvideva pravično in proporcionalno nadomestilo za uporabo del na spletu. Jasna pravila igre in pravično nadomestilo za uporabo del je toliko bolj ključno v "koronskih" razmerah, ko je evropski (in tudi slovenski) kulturno-ustvarjalni sektor zaradi pandemije covid-19 praktično obstal, medtem ko spletne platforme beležijo najboljše poslovne rezultate v zgodovini.

Kot je znano, je kulturno-kreativni sektor zaradi pandemije koronavirusa ena najbolj prizadetih gospodarskih panog na svetu, pri čemer je avdiovizualna industrija, kot sestavni del kulturno-kreativnega sektorja, utrpela nadpovprečno visoke izgube. Snemanja so se v času različnih oblik omejitev povsem ustavila, kinodvorane so bile zaprte, zato ustvarjalci niso mogli delati. Evropske avdiovizualne kolektivne organizacije so zato v tem času naredile vse, da bi pomagale avdiovizualnim ustvarjalcem, predvsem tistim, ki niso dobili nujno potrebne pomoči od države. In teh je bilo veliko. Zdaj je čas, da svojo vlogo odigrajo tudi države članice EU in z implementacijo Direktive pomagajo evropskim kreativcem. Investicija v kulturo in kreativnost ni le investicija v prihodnje generacije, ampak je tudi investicija v pomemben del gospodarstva.

To velja tudi za Slovenijo. Kot smo v AIPA že večkrat poudarili, je slovenski avdiovizualni sektor eden od stebrov slovenskega gospodarstva, z izredno visoko dodano vrednostjo in odlično orodje za promocijo Slovenije. Kot je razvidno iz Študije državnih podpor ter ekonomskih in fiskalnih učinkov avdiovizualne industrije v Sloveniji (več na tej povezavi), ki jo je pripravil Deloitte Slovenija, je dodana vrednost na zaposlenega v avdiovizualnem sektorju precej višja od povprečja, ki ga beležijo izvozniki.

Prav tako pa je velik tudi prispevek, ki ga avdiovizualni sektor daje slovenskemu gospodarstvu. Če želimo, da bodo slovenski ustvarjalci še naprej tako uspešni, pa jim mora država zagotoviti ustrezno in času primerno pravno okolje. Implementacija Direktive, z vsemi določbami, ki omogočajo pravično nadomestilo, bi bila odlična iztočnica. Državo to ne bi stalo nič, ustvarjalci pa bi lahko lažje ustvarjali in živeli.

To so pokazale tudi španske izkušnje, kjer avdiovizualni ustvarjalci že vrsto let dobivajo pravična nadomestila tudi za uporabo AV del na spletu. Ta nadomestila zagotavljajo stalen pritok dohodkov za vse avtorje in izvajalce, in sicer za trenutne in tudi bodoče načine uporabe. Za slednje ne bo potrebe po prilagajanju pogodb ali ponovnih pogajanjih o določilih pogodb.

Pomembno je tudi to, da pravica do nadomestila ne moti izvajanja in uveljavljanje izključnih pravic, niti ne moti verige eksploatacije, ki ostaja v rokah producentov in imetnikov pravic. Prav tako - kot omenjeno - država z nadomestili nima nobenih stroškov, ampak lahko pobere več davkov – tudi od platform.