Uspešno izvedena še ena skupščina AIPA

Člani AIPA iz vrst imetnikov pravic soavtorjev, izvajalcev in producentov so na skupščini podprli vse predlagane sklepe nadzornega odbora in poslovodstva. Skupščina se je tako med drugim seznanila z letnim poročilom AIPA za leto 2021 in preveritvijo poročila s strani nadzornega odbora. Člani so tudi podprli sklep, da se iz zbranih sredstev z naslova pravice radiodifuzne retransmisije za leto 2021 v namenski sklad soavtorjev nameni 400.000 evrov, in sicer 140.000 kot sredstva za socialni namen, 260.000 pa kot sredstva za izobraževalni namen. Skupščina je za nov triletni mandat iz vrst izvornih soavtorjev ponovno imenovala Matevža Luzarja in Klemna Dvornika.

AIPA bo po odločitvi skupščine iz naslova zbranih nadomestil za tonsko ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe, za leti 2020 in 2021 v namenski sklad soavtorjev namenila po 20.000 evrov. Omenjena sredstva bodo šla za socialni (20.000 evrov) in izobraževalni namen (20.000 evrov). V namenski sklad izvajalcev bo iz zbranih sredstev za leto 2020 šlo 18.000 evrov, za leto 2021 pa 22.000 evrov. Od tega bo 15.000 evrov šlo za kulturnoumetniški, 10.000 evrov za socialni, 15.000 evrov pa za izobraževalni namen.

Namenski sklad filmskih producentov bo z naslova zbranih sredstev za leti 2020 in 2021 dobil 18.000 evrov oz. 22.000 evrov, ki bodo namenjeni kulturnoumetniškemu (5.000 evrov), socialnemu (5.000 evrov) in izobraževalnem namenu (30.000).

Skupščina je z veliko večino, 180 glasov za in eden proti, podprla predlog o uskladitvah sejnin in nagrad članom nadzornega odbora AIPA z inflacijo, prav tako pa je z veliko večino določila skupni znesek denarnih nagrad Orion v višini 16.213 evrov bruto, ki se neuveljavljenim soavtorjem sedmih najbolje gledanih slovenskih avdiovizualnih del v letu 2021 izplača iz sredstev namenskega sklada soavtorjev za kulturnoumetniški namen.

AIPA bo po sklepu skupščine Društvu avdiovizualnih igralcev (DSI) iz sredstev namenskega sklada izvajalcev za izobraževalni namen za izvedbo niza izobraževalnih delavnic za avdiovizualne igralce namenila 10.000 evrov bruto. 

Člani so na skupščini postavili tudi številna vprašanja, povezana z (ne)odločanjem Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL). Direktor AIPA Gregor Štibernik je med drugim dejal, da je AIPA že v začetku lanskega leta dobila obvestilo, da je usklajena z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), zato je takoj oddala vlogo za razširitev dovoljenja, ponovno, kot leta 2011, za individualne pravice na podlagi individualnih mandatov. URSIL, kljub zelo jasni volji in jasnim pooblastilom, po letu dni še ni odgovoril na vlogo.

Štibernik je izpostavil tudi napore, ki jih je AIPA skupaj s člani, reprezentativnimi društvi ter uglednimi domačimi in tujimi strokovnjaki vložila za pripravo strokovno utemeljenega predloga implementacije direktiv, predvsem direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Sem sodita tudi pred kratkim organizirana regionalna konferenca avdiovizualnih izvajalcev, ki so jo v Ljubljani pripravili Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS), Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in AIPA, in strokovno utemeljen poziv AEPO-ARTIS. Več o tem: https://www.aipa.si/sl/Novice/2022/Maj/Na-posvetu-evropskih-avdiovizualcev-predvsem-o-pravicnih-pogojih-na-trgu in https://www.aipa.si/sl/Novice/2022/Maj/AEPO-ARTIS-svari-pred-dobesednim-prenosom-direktiv

Nekateri člani so menili, da bo morala AIPA, če URSIL ne bo odgovoril, znova sprožiti ustrezne postopke, drugi pa so opozorili na pomanjkljivosti pri delu urada. Večina imetnikov pravic z avdiovizualnega področja je včlanjena v AIPA in zadovoljna z njenim delovanjem, zato bi moral to biti jasen znak za urad, da začne delovati učinkovito in imetnikom pravic s pomočjo AIPA omogočiti še boljšo zaščito avtorskih pravic.