Na FSF tudi o pravicah igralcev

Portorož septembra tradicionalno gosti Festival slovenskega filma (FSF), na katerem je moč videti novosti slovenske avdiovizualne produkcije. Festival pa je je tudi odlična priložnost za izmenjavo mnenj in obravnavo aktualnih tematik. Zato bosta AIPA in Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) v okviru festivala, ki bo sicer potekal med 17. in 22. septembrom, pripravila posvet na temo Igralec in njegova pravica. Posvet bo v Zeleni dvorani Avditorija Portorož v petek, 20. septembra, in sicer med 11.30 do 13.30. (Več o tem: http://www.fsf.si/2019/okrogla-miza-dsi-in-zavoda-aipa-igralec-in-njegova-pravica-moderira-matej-zemljic).

Kot vemo, je avdiovizualno delo rezultat sodelovanja velikega števila posameznikov. Avdiovizualna dela pa prav gotovo ne morejo zaživeti, gledalci pa jih ne morejo videti, če ni igralcev. Slednji v svoje izvedbe vložijo veliko dela in truda. Zato mora biti končni cilj, da se vsem, ki so vključeni v nastanek avdiovizualnega dela (in ko to delo nekdo ekonomsko eksploatira), zagotovi enako možnost za ustvarjanje prihodka. Vendar v Sloveniji ni tako.

Slovenski filmski igralci so pri nadomestilih iz sorodnih pravic v primerjavi s kolegi iz drugih držav (pa tudi v primerjavi z drugimi ustvarjalci v Sloveniji, npr. glasbeniki) zakonsko izrazito diskriminirani. Igralec ima po skoraj četrt stoletja starem zakonu pravico le do nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, ki ga pa zaradi nepodelitve dovoljenja v Sloveniji vrsto let nismo zbirali. Zato se postavlja vprašanje, če je avdiovizualni igralec res le izvajalec, kot to pravi 25 let star zakon.

Igralci in njihovi predstavniki že več let opozarjajo na neenako obravnavo izvajalcev, katerih izvedbe so posnete na fonogramih (posnetek zvoka), in izvajalcev, katerih izvedbe so uporabljene v avdiovizualnih delih (skupen posnetek zvoka in slike). Prvi imajo namreč za javno priobčitev fonograma s svojo izvedbo zakonsko pravico do nadomestila, drugi pa ne. Tako prihaja do absurdne situacije, ko isti izvajalec za javno priobčitev svojega glasbenega posnetka dobi plačilo, če pa se javno priobči njegov kratki glasbeni videofilm, s čimer končni uporabnik od izvajalca poleg zvočne dobi tudi vizualno izvedbo, pa za to ne prejme nič.

Ta anomalija je sicer posledica daljše tradicije uveljavljanja pravic glasbenikov, kljub temu pa je neenaka obravnava istovrstnih (in celo istih) imetnikov pravic tako neprimerna in krivična, da trenutno poteka globalna uskladitev prek Pekinške pogodbe o avdiovizualnih izvedbah. Igralci in njihove organizacije sicer opozarjajo, da bi se lahko omenjena anomalija relativno hitro rešila z nekaj politične volje. Na to namreč kažejo primeri iz držav (npr. Španija, Srbija, Severna Makedonija, Kosovo*), ki so zakonsko zagotovile enake pravice vsem izvajalcem, ne glede na vrsto posnetka njihove izvedbe.

Zaradi pomembnosti teme je nujna širša javna razprava in osrednja filmska prireditev, kot je FSF, je za to več kot primerna priložnost.

Na okrogli mizi, ki bo potekala v okviru strokovnega dela FSF, bodo o (ne)pravicah igralcev govorili predsednik DSI Sebastian Cavazza, člani DSI Katarina Čas, Nika Rozman, Maja Sever, Branko Završan, Jurij Drevenšek in Ludvik Bagari ter gost iz belgijske organizacije PlayRight Ioan Kaes. Pogovor bo povezoval  Matej Zemljič.

Vabljeni.