TV Slovenija o razmerah v slovenski AV panogi

Slovenija še ni implementirala Direktive EU o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, rok za njeno implementacijo pa se izteče 7. junija. Direktiva predstavlja edinstveno priložnost, da v Sloveniji tudi avdiovizualni avtorji, igralci in producenti končno dobijo pravična in sorazmerna nadomestila za vse vrste uporabe del. Te pravice imajo že vrsto let glasbeniki in literati, avdiovizualni ustvarjalci pa ne, je bilo slišati v oddaji Osmi dan na TV Slovenija, ki je bila posvečena razmeram v slovenski avdiovizualni panogi.

Novinarka oddaje Meta Česnik je k pogovoru povabila predsednika Zveze evropskih filmskih režiserjev Klemna Dvornika, ki je tudi predsednik Nadzornega obora AIPA, predsednika Društva filmskih producentov in člana nadzornega odbora AIPA Danijela Hočevarja in predsednika upravnega odbora Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev Sebastiana Cavazzo.

Česnikovo je zanimalo, zakaj ima AIPA za ščitenje avtorskih pravic soavtorjev, producentov in izvajalcev precej manj možnosti, kot jih imajo kolektivne organizacije s področja literature in glasbe.

Razlog je zakonodaja, sta dejala Dvornik in Hočevar. "Če naredim film in se ta npr. predvaja v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, imam v slednjih državah kolektivno zagotovljene ustrezne avtorske pravice, v Sloveniji pa ne. To je seveda absurdno," je poudaril Dvornik. Hočevar je izpostavil dejstvo, da smo v 21. stoletju in da so se številne stvari na področju avtorskih pravic in tehnologije dramatično spremenile, na avdiovizualnem področju v Sloveniji pa še vedno ni kolektivno urejena npr. niti pravica časovnega zamika, ki jo je individualno nemogoče uveljavljati. Vse to je posledica zastarele zakonodaje.

Zakonodaja, ki ureja področje avdiovizualnih del, je namreč iz leta 1995 in kljub posodobitvam še vedno ne sledi kompleksnosti uporabe avdiovizualnih del v 21. stoletju, ki sta jo prinesla digitalizacija in internet.

Cavazza, ki sodi med najbolj uveljavljene slovenske igralce, je glede tega dejal, da so honorarji v Sloveniji izjemno nizki. "Morda se nekomu zdijo visoki, vendar niso. Če bi se jaz preizkusil kot natakar, bi poleg plače dobil še dobro napitnino. Prepričan sem, da bi tako zaslužil več, kot zaslužim na enem avdiovizualnem delu v Sloveniji," je poudaril. “Nadomestilo je v času pandemije ključnega pomena za socialni položaj avdiovizualnih ustvarjalcev. Če bi ti lahko prejemali nadomestila z naslova uporabe njihovih del na spletu, bi s tem veliko lažje preživeli obdobje pandemije. Poleg tega bi na državo odpadlo veliko manj obveznosti iz PKP zakonov," je dejal.

Hočevar je ob tem zavrnil ugibanja, da bi se zaradi nadomestil, ki bi jih dobili avdiovizualni ustvarjalci, podražile naročnine spletnih platform. Nadomestilo bi plačale (večinoma) ameriške spletne platforme, ki so v obdobju pandemije doživele pravi razcvet, saj se je število njihovih naročnikov strmo zvišalo.

"Naša kolektivna organizacija AIPA ima s svojimi partnerji podpisane pogodbe, ki so na mesečni ravni vredne v centih. Manj kot evro plačujejo uporabniki za vsak priključek na mesec, kar pomeni, da ne gre za neke gromozanske vsote. Tudi ko smo predlani končno spet začeli zbirati nadomestilo za prazne nosilce slike in zvoka, ki se prej 10 let niso zbirali, se zaradi tega ni podražil noben tovrsten nosilec (telefoni, tablice, usb...). Kljub temu pa smo prek kolektivne organizacije Kopriva, ki združuje kolektivne organizacije z vseh področij, za imetnike pravic na letni ravni zbrali več kot 2,5 milijona evrov nadomestil.

Avdiovizualna dela nastajajo s sodelovanjem imetnikov različnih vrst pravic, zato njihova nadomestila (z naslova kabelske retransmisije in radiodifuzije ter drugih oblik priobčevanja) zbirajo kolektivne organizacije. "V Sloveniji imamo kar nekaj dobrih primerov, da demokracija v kolektivnih organizacijah deluje. Morda obstaja tudi malo manj dober primer, ampak na splošno je kolektivno upravljanje z razširjenim učinkom edino možno upravljanje. Na ta način lahko svoje pravice samostojno uveljavljajo tudi tisti, ki ne želijo biti znotraj kolektivnega upravljanja," je dejal Dvornik.

Česnikova je izpostavila, da sta Direktivo tri tedne pred iztekom roka roka, ki ga je postavil Evropski parlament, implementirali le Nizozemska in Madžarska. Med zamudnicami bo tudi Slovenija, ki pa se je sicer strokovno zelo dobro pripravila na Direktivo.

Cavazza je to potrdil in poudaril pomen sodelovanja z različnimi mednarodnimi organizacijami, kot so AEPO-ARTIS, SCAPR, FERA, FIA, idr. "Njihove in naše predloge smo pregledali z domačimi in tujimi pravnimi strokovnjaki, ki so predloge poenotili in jih na nek način prilagodili slovenskemu pravnemu jeziku," je dejal.

"Predlog je dobro pripravljen in usklajen. Zato ga lahko politika samo vzame in ga kot tretje poglavje enostavno implementira," je bil jasen Dvornik. S tem se je strinjal tudi Hočevar, ki je poudaril, da zaupa v modrost naših odločevalcev, tudi poslancev. "Ti se zavedajo pomembnosti tega področja in vedo, da je te stvari treba urediti le na način, ki ga predpisujejo evropske Direktive," je dejal.

Prispevek je dosegljiv na tej povezavi: Na zahtevo - RTVSLO.si (PRISPEVEK)